Norvežani množično proti SP v Katarju: 'Bi tudi vi proslavljali na pokopališču tisočih?'

Norveški navijači državno nogometno zvezo (NFF) množično pozivajo, naj se odreče morebitnemu nastopu na svetovnem prvenstvu v Katarju, ki si ga morajo vse reprezentance sicer še priigrati skozi kvalifikacije. Med razlogi za apel so največkrat omenjeni kršenje človekovih pravic tujih delavcev, položaj katerih je organizacija Amnesty International opisala kot "nič boljšega kot suženjski", in številni sumi korupcije pri dodeljevanju vloge gostitelja Katarju – državi, ki s svojo infrastrukturo nikakor ni bila pripravljena na takšen dogodek, kot so zapisali pri The Guardianu. 

Pred dnevi je prvoligaš Tromso kot prvi klub v državi tudi sam uradno pozval k bojkotu tega, po mnenju mnogih moralno spornega, turnirja. V izjavi za javnost so izpostavili izkoriščanje delavcev – po nedavnih informacijah naj bi jih doslej zaradi nezadostne varnosti in neživljenjskih pogojev na gradbiščih umrlo že več kot 6500, in finančne nepravilnosti pri dodelitvi turnirja. Kmalu so Tromsoju sledili še Stromsgodset, Viking in Odd. 

Na Norveškem so sedaj vse oči uprte v velikana in najbolj vpliven nogometni kolektiv Rosenborg. Njegovi člani imajo po poročanju državne radio-televizije NRK v četrtek letno srečanje, na katerem se bodo odločili, ali bodo tudi sami norveško nogometno zvezo pozvali k bojkotu SP. "Ker je klub voden s strani navijačev, imajo ti pomembno besedo. Če se bodo odločili za bojkot, potem bo to uradno Rosenbergovo stališče, čeprav je uprava kluba pred dnevi objavila, da ne deli tega mnenja," je za naš portal pojasnil novinar NRK Johannes Borstad. O podobni odločitvi pa bodo v prihodnjih dneh razpravljali še pri klubih Stabaek, Bodo Glimt, Ranheim in Brann.  

'Verjamemo, da Katarju ne bi smeli dodeliti prvenstva'
Ali bo nogometna zveza prisluhnila vse pogostejšim apelom tamkajšnjih klubov in navijačev, še ni jasno. Predsednik NFF Terje Svendsen je sicer v intervjuju za NRK dejal, da se zaveda, do kakšnih nepravilnosti je prihajalo in še vedno prihaja v Katarju, a da bojkot po njegovem mnenju ni pravi odgovor na to težavo. "Verjamemo, da Katarju nikoli ne bi smelo biti dodeljeno svetovno prvenstvo. Storili bomo, kar je v naši moči. Upam, da se bodo stvari začele odvijati. Na zvezi trdno verjamemo v to, da lahko dosežemo spremembe," je dejal Svendsen.

"Na nogometni zvezi si želijo dialoga, ne bojkota. Svendsen meni, da je to težava, ki bi jo morali reševati skupaj z ostalimi državami, na bolj globalni ravni. Prav zato so stopili v stik z Amnesty International in ostalimi nordijskimi državami, da skupaj preučijo, kaj bi lahko izboljšali," dodatno pojasnjuje Borstad. 

Od trenutnih norveških reprezentantov se, kot nadaljuje Borstad, glede "katarske dileme" še ni opredelil nihče. Sta se pa med drugimi nekdanji kapetan prvoligaša Mjondalna Christian Gauseth, ki je mnenja, da bi Norveška spornemu turnirju enostavno morala reči "ne", in bivši reprezentant Morten Gamst Pedersen. "Življenja delavcev so enostavno pomembnejša od nogometa," je bil za časopis Verdens Gang jasen nekdanji nogometaš Birminghama, ki pa je obenem priznal, da ne ve, kako bi se odzval, če bi bil sam v vlogi reprezentanta. 

'Fantastično bi bilo, če bi se kot država postavili na stran človekovih pravic'
Kristoffer Lokberg, nogometaš Vikinga, enega od klubov, ki so se pridružili iniciativi, je celo dejal, da bi morala norveška reprezentanca v kvalifikacijah odigrati po svojih najboljših močeh, šele v primeru uvrstitve pa udeležbo na turnirju javno zavrniti. "Fantastično bi bilo, da bi se kot država ob takšni priložnosti postavili na pravo stran človekovih pravic," je ob tem dejal 29-letnik, nekdaj član mlajših norveških reprezentančnih selekcij.

Med klubi, ki se bodo v kratkem odločali, je tudi že omenjeni Stabaek, čigar kapetan Yaw Ihle Amankwah je sicer priznal, da bi kot reprezentant težko zavrnil možnost igranja na teko prestižnem turnirju, a bi bila takšna odločitev vsaj moralno sporna. "Predstavljal sem si, da bi tudi sam igral v Katarju, dosegel zadetek v dresu z državnim grbom in ga nato proslavljal na pokopališču tisočih delavcev. Zamislite si, ali vam bi bilo po godu, če bi bili med njimi tudi Norvežani," je ostale nogometaše pozval Amankwah.

Čeprav je težko verjeti, da se bodo vodilni na norveški nogometni zvezi odločili za skrajen ukrep – bojkot, pa bi protesti oziroma pozivi, ki smo jim v zadnjih dneh priča v deželi fjordov, zagotovo lahko postali dober zgled ostalim državam, česar se nenazadnje nadeja tudi prvi mož NFF Svendsen. Ali in, če sploh, kakšen, skupen pristop pa bodo pri nasprotovanju katarskemu SP ubrali Norvežani, pa bo najverjetneje jasno po letnem zasedanju tamkajšnje nogometne zveze, ki naj bi se odvilo v kratkem.