'Norišnica' z imenom Chelsea: za 191 let pogodb in neskončne težave s prestopi

Chelsea, ki je šestkrat osvojil naslov angleškega prvaka in dvakrat postal evropski prvak, je v zadnjih petih prestopnih oknih vložil neverjetne 1,2 milijarde evrov za kar 39 novih igralcev. Ta nori vlagateljski pohod se je začel maja 2022, ko je konzorcij, ki ga vodi solastnik Los Angeles Dodgers Todd Boehly, skupaj z investicijskim skladom Clearlake Capital, kupil klub za 3 milijarde evrov od ruskega oligarha Romana Abramoviča. Poleg vrtoglavih zneskov, ki so jih odšteli za nogometaše, so v tem času zamenjali še štiri trenerje, med njimi Thomasa Tuchela, Grahama Potterja, Franka Lamparda in nazadnje Mauricija Pochettina. Zdaj na 'vročem stolčku' sedi dokaj neznani Italijan Enzo Maresca.

"Ni tak kaos, kot se morda zdi,"  je za medije dejal novopečeni trener Londončanov. A težko je razumeti logiko zadnjih prestopov, ko je Chelsea v samo enem tednu pripeljal še dva krilna igralca – Pedra Neta in Joaa Felixa – za skupaj več kot 120 milijonov evrov. S tem so skupno število igralcev v ekipi dvignili na neverjetnih 43, čeprav imajo že pet drugih krilnih igralcev, vključno z Mykhailom Mudrykom, ki so ga lani kupili za 93 milijonov evrov, in Raheemom Sterlingom, prvim igralcem, ki so ga podpisali v okviru tega novega projekta, za skoraj 56 milijonov evrov. Slednji je tudi uradno na izhodnih vratih, do pred kratim pa je še bil največje ime dvakratnih evropskih prvakov. 

Sterling je eden izmed številnih igralcev, ki so po prihodu novih okrepitev ostali zunaj prve ekipe. Več kot 20 igralcev trenira ločeno od prve ekipe. Med temi igralci so tudi nekdanji dragulji kluba, kot sta Romelu Lukaku, kupljen za rekordnih 126 milijonov evrov, in vratar Kepa Arrizabalaga, ki je z 86 milijoni evrov najdražji prestop vratarja v zgodovini nogometa.

A Chelsea se ne sooča le z notranjimi težavami. Klub trenutno vodi eno najbolj kaotičnih poslovnih strategij v zgodovini Premier lige. Z izjemno zasičenim kadrom, ki ga mora klub zdaj nujno oklestiti, se pojavlja tudi vprašanje finančnega vzdržnosti. Chelsea ima trenutno pod pogodbami igralce, katerih skupno trajanje pogodb znaša neverjetnih 191 let, kar je daleč največ v Premier ligi. Za primerjavo, Tottenham ima pod pogodbami 97 let in Brighton 96 let.

Chelsea ima najvišje povprečje pogodb v celotnem nogometnem svetu. Povprečno ima vsak član Chelsea pogodbo, ki bo aktualna še vsaj 4,11 leta. Najbolj izstopa nogometaš, ki je najbolj zablestel v dresu modrih v pretekli sezoni, Cole Palmer, ki je vezan kar do leta 2033. Enzo Fernandez je na drugem mestu in bo v zahodnem Londonu vsaj do leta 2032.

Klub je pod pritiskom, da bi se znebil neželenih igralcev. Eden izmed teh je Ben Chilwell, ki trenira ločeno in je bil ponujen Manchester Unitedu kot začasna rešitev za njihove težave na položaju levega branilca po poškodbah Luke Shawa in Tyrella Malacie. Poleg tega Chelsea že vse poletje poskuša prodati Romeluja Lukakuja in končati njegovo drugo neuspešno obdobje v klubu. Belgijski napadalec je pripravljen na prestop v Napoli, kjer bi se ponovno združil z nekdanjim trenerjem Antoniom Contejem, vendar dogovor še ni bil dosežen, ker se kluboma ni uspelo dogovoriti glede odškodnine. Chelsea zahteva 44 milijonov evrov, medtem ko je Napoli ponudil 30 milijonov evrov za posojo z obvezo k nakupu (po izteku posoje).

Kljub notranjim razkolom in velikemu pritisku Chelsea še vedno obvlada eno področje – prodajo igralcev. Od sezone 2014/15 je Chelsea zaslužil kar 1,48 milijarde evrov s prodajo igralcev, kar je največ med vsemi klubi v Premier ligi. Samo v poletju 2023 so s prodajo igralcev zaslužili rekordnih 259,9 milijona evrov, pri čemer so največji prestopi vključevali Masona Mounta (64,2 milijona evrov v Manchester United) in Iana Maatsena (44,5 milijona evrov v Aston Villo). Letos so se odločili posloviti tudi od Conorja Gallagherja, ki se je za 42 milijonov evrov preselil v Atletico Madrid, čeprav je bil nepogrešljiv člen prve enajsterice v pretekli sezoni.

Vendar pa ta ogromni prihodki ne morejo povsem ublažiti tveganj, ki jih klub nosi zaradi dolgoročnih pogodb in visokih investicij. Čeprav si Chelsea prizadeva za finančno stabilnost s prodajo doma vzgojenih igralcev iz nogometne akademije, so ti manevri deležni kritik tako navijačev kot tudi nekaterih igralcev v klubu. 

Simon Phillips, poznavalec prestopnega trga, je dejal: "Slišal sem od vira, da so se začeli pojavljati nekateri znaki frustracij glede tega, kako so bili nekateri igralci obravnavani v zadnjih tednih. Igralci postanejo prijatelji in ni lahko gledati, kako tvojega prijatelja obravnavajo na način, ki ti ni všeč ali se ne strinjaš z njim."

Navijači so prav tako izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja spoštovanja pri obravnavi nekaterih igralcev, kar je dodatno zapletlo prizadevanja kluba za vzpostavitev enotne dinamike znotraj ekipe. Čeprav novi trener Maresca poskuša nadzorovati (pre)napihnjeno ekipo in obvladovati frustracije igralcev, ki čakajo na odhode, ostaja prihodnost Chelseaja negotova.  

Prva tekma sezone, ki se je končala s porazom 0:2 proti Manchester Cityju, je znak, da klub še ni tam, kjer bi si želel biti. Kljub zelo dobrim predstavam ob koncu pretekle sezone so se v klubu odrekli tedanjemu trenerju Mauricciu Potchetinu, ki mu je v izdihljajih prvenstva uspelo ekipo 'iz modrega dela Londona' potisniti po lestvici navzgor, kar jim je omogočilo igranje v Evropi. V 'play-offu' kvalifikacij za konferenčno ligo se bodo pomerili s švicarskim predstavnikom Servette. Angleži so v vlogi izrazitih favoritov.

Kaj bo prinesel ta eksperiment v prihodnjih letih, ostaja vprašanje, vendar je jasno, da bo Chelsea pod drobnogledom tako športne javnosti kot finančnih analitikov.