Nekoč ga niso spustili na igrišče, danes so najboljši prijatelji

Čudežnega dečka slovenskega nogometa nismo obiskali samo februarja v Leipzigu, ko smo snemali prispevek za nocojšnjo oddajo Vsi za naše!, marca smo odšli tudi v rojstni kraj Benjamina Šeška. Takrat se je v Radečah ustanovila njegova uradna navijaška skupina, mi pa smo vmes poklepetali tudi z dvema njegovima najboljšima prijateljema.

Andraž in Urban sta sicer le dva od neločljive peterice, ki Šešku stoji ob strani tudi v času, ko se njegova kariera strmo vzpenja na poti k svetovni slavi. Nima še 21 let, pa je že postal najdražji nogometaš v Sloveniji – njegovo tržno vrednost je Transfermarket ocenil na 40 milijonov evrov.

Ko smo se mudili v Radečah, je s svojim Leipzigom ravno poskušal poskrbeti za senzacijo v Ligi prvakov in izločiti sloviti madridski Real, po poročanju tujih športnih medijev pa se zanj že zanimajo največji nogometni klubi na stari celini. 

Za prijatelje pa ostaja preprosto – Beni. Poleg Andraža in Urbana so to še Lovro, Denis in Žiga. Fantje so sicer razmetani na vseh koncih. Brata Lipovec smo torej našli v Radečah, Denis je v Ljubljani, Žiga je zaradi službe drugi dom našel na Filipinih, kamor ga je prav takrat odšel obiskat tudi Denis. Bo pa Žiga v domovini čez poletje, ko se bo po nastopih Slovenije na evropskem prvenstvu tja vrnil tudi Beni, kar pomeni, da bodo prijatelji lahko spet na kupu. Privoščiti si nameravajo tudi skupen oddih, kje, pa ne razkrivajo, saj želijo nekaj časa le zase.

So pa nekaj časa skupaj preživeli tudi decembra, saj so Benija obiskali v Leipzigu. "Lepo je bilo. Po ulicah se je veliko dogajalo, povsod so bile stojnice, glasba," se spominjata fanta. Enako kot med našim obiskom pa so mimoidoči tudi takrat prepoznavali nogometnega napadalca, zato brez postankov za fotografiranje ni šlo. "Odšli smo tudi v navijaško trgovino, tam pa smo po naključju naleteli še na Kevina Kampla in Danija Olma," pripovedujeta o srečanju z Benijevima soigralcema.

Tako kot mi so tudi oni večer končali s športnimi igrami in tako kot naši novinarsko-snemalni ekipi je Šeško sive lase povzročal tudi svojim prijateljem. "V pikadu nas je 'nažgal'. Na bovlingu je metal z levo, pa nas je ravno tako 'nažgal',"  zmajujeta z glavo Andraž in Urban, ki oba nosita njegov podpisan dres. 

"Nekaj pa vam zamerim. Moral sem stati za črto in vas gledati na igrišču, tako zelo sem si želel igrati, vi pa mi niste pustili zraven," v smehu povzemata Benijeve besede, kako še danes prijatelje redno zbada zaradi dogajanja v otroštvu. Bil je namreč nekoliko mlajši od njih, zato mu niso dovolili, da bi brcal žogo skupaj z njimi. "Nekaj let mlajši, za glavo večji že takrat," dodata, ko z roko pokažeta na visokoraslo 195-centimetrsko pojavo na televizijskem zaslonu, ki hiti proti nasprotnikovemu golu. 

Čeprav ga danes lahko občudujejo v prestižni Ligi prvakov, se trudijo, da bi njihov odnos ostal na enaki ravni. "Mi poskušamo nanj gledati, kot da ni zvezda. Je težko, ampak se trudimo. Tudi sam nam je zabičal, da ga moramo obravnavati kot povsem sebi enakega," brata Lipec opisujeta, kako Šeško poudarja, naj tudi njih ne bo strah zbadanja ali (ne)slanih šal, saj jim zagotavlja, da to ne bo vodilo v zamero, zaradi katere ne bi bili več dobrodošli pri njem.