Nekdanji član Arsenala šokiral z razkritjem: 'Bilo je kot v igri Grand Theft Auto'

V slogu naslova, "mental" v angleškem jeziku pomeni tudi noro oziroma zmešano, so nore tudi pripovedi Jermaina Pennanta, ki je nekoč veljal za velikega talenta otoškega nogometa. Zdaj 35-letni nogometaš, ki je nazadnje igral za nižjeligaša Billericay Town, je po nastopanju za domači Notts County leta 1999 okrepil vrste londonskega Arsenala, kjer je z vmesnimi posojami živel sanje v enem od najtrofejnejših klubov Premier League.

Med letoma 2006 in 2009 je bil tudi član Liverpoola, zdaj pa je v avtobiografiji Mental spregovoril o manj znanih dogodkih, ki bodo marsikomu odgovorili na vprašanje, zakaj tehnično izjemno talentiran nogometaš nikoli ni postal članski reprezentant oziroma zvezdnik največje ravni.

Uslišal prošnjo prijateljeve mame
Pennant se je Arsenalu pridružil s 15 leti in zdaj pravi, da je moral pred topničarji občasno tudi skrivati poznanstva iz preteklosti, saj se je v domačem Nottinghamu družil z vse prej kot uglednimi meščani. Tako je bilo tudi takrat, ko je šel v bolnišnico na obisk k zabodenemu prijatelju, ki je preživel napad kljub 15 vbodnim ranam.

"Moji prijatelji so bili na smrt ponosni name, ker mi je iz četrti Meadows uspelo do Premier League, zato je prijateljeva mama menila, da bi mu pomagalo, če bi slišal moj glas," v svoji avtobiografiji, ki jo po delih objavlja Daily Mirror, piše Pennant.

"Arsenalu si nisem drznil povedati, kaj počnem. Grozno ga je bilo videti takšnega. Nisem vedel, kaj bi rekel, le povedal sem mu, kaj sem počel. Nisem bil tam, ko se je zbudil, a vesel sem bil, da se je."

Beg pred neznanci
Pennant je leta 1999 za Arsenalovo člansko moštvo debitiral s 16 leti, legendarni Arsene Wenger mu je namenil nekaj minut na tekmi ligaškega pokala, a je nanj v prvenstvu prvič računal šele leta 2002. Po številnih posojah in vsega 12 nastopih za topničarje se je krilni nogometaš poslovil od severnega Londona in, med drugim, nastopal tudi za Leeds United, Liverpool in Stoke City.

Arsenal bi najverjetneje zapustil še prej, če bi se kdaj razvedelo, da je skupaj s prijateljem "v slogu videoigre Grand Theft Auto" bežal pred neznanci, ki so jim potniki v njegovem avtomobilu ušli šele po vratolomni vožnji, ki bi se lahko končala tudi tragično.

"Bilo je, kot da bi bil ujet v igri Grand Theft Auto. Moj prijatelj je zavijal levo in desno, medtem ko se je avtomobil za nami zaletaval v nas," je še zapisal Pennant. "Dekleti, ki sta bili z nami v avtu, sta kričali. Ob strani in na zadnjem odbijaču so se poznale udrtine. Na koncu nam jih je uspelo prelisičiti, ko smo na križišču zavili desno v nasproti vozeče avtomobile. Ni bilo drugega izhoda ... To je bil najsrečnejši pobeg mojega življenja. Jasno je bilo, da nas niso želeli ustaviti, da bi se z nami pogovorili."