Ko je Cristiano Ronaldo leta 2003 iz Sportinga prestopil k Manchester Unitedu, je tedanji glavni skavt lizbonskega kluba Aurelio Pereira dejal: "Če mislite, da je Ronaldo dober, počakajte, da vidite Fabia Paima." Tri leta mlajši Ronaldov rojak z angolskimi koreninami je tako navduševal v mladinskem pogonu Sportinga, da so bili na njegovih tekmah ogledniki Barcelone in Real Madrida nekaj povsem običajnega. 

V svojih vrstah si je Paima želela tudi francoska nogometna zveza, ki je mladeničevim staršem bojda ponujala zajetne vsote denarja, če bi se njihov sin odločil, da zaigra za galske peteline. Hitronogi krilni nogometaš se naposled za to možnost ni odločil in je za Portugalsko v vseh starostnih kategorijah skupno zaigral na 42 tekmah.

Ker je na Sportingova vrata trkalo vse več eminentnih evropskih velikanov, so se v Lizboni odločili, da Paima – za razliko od Ronalda – poskušajo čim več časa zadržati v svojih vrstah. To pa je bila po vsej verjetnosti odločitev, ki je danes 32-letnemu nogometašu uničila kariero. Sporting mu je ponudil novo dolgoročno pogodbo, s katero je tako rekoč čez noč začel služiti bajne vsote denarja.

Po nekaterih navedbah naj bi si Paim po le nekaj tednih kupil kar deset različnih avtomobilov, čeprav sploh še ni imel vozniškega dovoljenja. Vse bolj se je začel predajati užitkom nočnega življenja, kar je naposled privedlo do tega, da nikoli ni zaigral za prvo Sportingovo moštvo. 

Otoško avanturo pokvaril alkohol
Leta 2008, po treh neuspelih posojah v manjše portugalske klube, se je sloviti agent Jorge Mendes odločil, da bo rešil, kar se rešiti da. Svojemu varovancu je uredil posojo v Chelsea, ki ga je vodil Luiz Felipe Scolari. Brazilski strateg je hitro uvidel, da Paim enostavno nima dovolj kvalitete za premierligaški nivo nogometa, zato ga je poslal v rezervno ekipo londonskih modrih, ki jo je vodil današnji trener Leicester Cityja Brendan Rodgers. 

Tudi tam se Portugalec ni proslavil. Odigral je le nekaj prijateljskih tekem, na katerih je imel bolj ali manj stransko vlogo. Po njegovih besedah je bil za to kriv predvsem alkohol. "V Londonu sem začel veliko piti. Nisem se imel več pod nadzorom," je kasneje priznal. 

Po le eni neuspešni sezoni se je vrnil domov in bil kasneje posojen še k dvema lokalnima nižjeligašema. Pri 22 letih se mu je Sporting dokončno odrekel, ko z njim pričakovano ni želel skleniti nove pogodbe. Pridružil se je portugalskemu tretjeligašu Torreenseju, po le nekaj mesecih pa je staro celino zapustil in se vrnil v domovino svojih staršev. Neuspeli poizkus pri angolskem Primeiru de Agostu se je nadaljeval v Katarju, Litvi, na Malti in naposled v Luksemburgu. 

Tam se mu je drugoligaš Union 05 po slabih treh mesecih zahvalil za sodelovanje zaradi nešportnega življenja. Nato je Paim svojo srečo še zadnjič poizkušal na Portugalskem, a sta se obe epizodi pri nižjeligaših končali enako, lahko bi rekli celo pričakovano. Zadnjega delodajalca Leixoesa je zapustil v poletnem prestopnem roku 2018. Od leta 2007 Paim ni niti pri enem klubu preživel več kot ene sezone. 

Klavrn konec že tako klavrne poti
Kalvarija nekdanjega velikega upa je novo razsežnost dobila avgusta lani, ko je bil v Estorilu aretiran zaradi posedovanja drog. Na sodišču je bil kasneje zaradi pomanjkanja dokazov spoznan za nedolžnega, do danes pa mu povratka v svet nogometa ni uspelo narediti.

Paima si bodo ljubitelji nogometa še najbolj zapomnili po sedmih nastopih v prvi portugalski ligi za Pacos de Ferreiro v sezoni 2007/2008, ko mu v skromnih 125 minutah ni uspelo doseči zadetka ali vpisati asistence. Za portugalsko izbrano vrsto je nazadnje nastopil 14. oktobra 2008, kar je bil tudi njegov edini nastop za selekcijo do 21 let.