Na mladih mundial stoji

Finale? Finale!
Da, vemo. Znucano, zguljeno, znano. Finale se ne igra, finale se zmaguje. Ampak tokrat se je tudi igralo. O, ja. Malo tudi na srečo. Malo sem, malo tja. Sreča je poljubljala malo ene, malo druge. Vendar turnir, ki je imel eno samo tekmo brez golov, si je zaslužil finale s šestimi goli. 4:2 je sicer najbolj "popularen" rezultat, ampak vsi trije poprej so reeees stari: 1934, 1938 in 1966. Ko se je ravno zdelo, da bo tekma res živčna, težka, domala tečna in da bomo videli še četrti finale zapored, ki bo šel v podaljške, ker so to nenazadnje Hrvati, in da bo Marco Materazzi morda še dolgo očitno edini, ki je zabil v rednem delu finala, ducat let tega ... Ravno ko se je tekma nekako ulegla, je padel avtogol, nato so Hrvati izenačili preko res lepe akcije Ivana Perišića, ki je bil tako ali drugače v središču pozornosti. In od tu dalje. To je nogomet. Čustva, drama, izenačenje, upanje. "Morda se še dolgo ne bomo pomirili z vsemi temi situacijami, ampak bil je velik 'gušt' in priznanje za vse nas," je po tekmi povzel Dejan Lovren, branilec Hrvaške. 

Dalićev in hrvaški ponos

Še en VAR?
Nestor Pitana je dober sodnik. Pika. Najboljši? Stvar presoje, ampak kar smo lahko videli od argentinskega sodnika, je bilo navdušujoče. Je bilo. Južnoameriški sodniki so na tem prvenstvu puščali igro, niso nasedali vsakemu padcu in predvsem imeli ves čas prepotrebno avtoriteto. Z njimi pač ni debate. Pitani je zagodlo nekoliko v finalu potek, da je bila v prvem polčasu živčna tekma in so začele odločati malenkosti. Lahko bi Pitana gledal VAR tudi pri prvem golu Francije, ko je Mario Mandžukić raje odbil, da ne bi prišlo izza hrbta presenečenje. A presenečenje je bil tudi posnetek, ki je pokazal na prepovedan položaj, ki govori tudi o "vplivu na igro". Kakorkoli že, glede nato, kako dolgo je Pitana gledal igranje z roko Ivana Perišića... Je morda tako še najbolje. Sploh pa, Pitana bi lahko pokazal še na drugo enajstmetrovko za Francijo, ko je Vidi bežala žoga. V roko. Ampak takšen rezultat pušča manj dvomov, čeprav bodo nekatera vprašanja vedno ostajala. 

Mbappe, kaj vse še bo? Pogba!

Poteze anamneze
Nič ni izučilo Huga Llorisa. To... To... To "pimplanje". Že Robert Berić mu ga je, ko se je tako poigraval, stisnil na White Hart Laneu, ko je sicer Tottenham premagal Maribor. Ampak to ni bila taka tekma. Ne. To je bilo finale svetovnega prvenstva. Nauk je jasen: ne se poigravati z žogo, če nisi siguren, da jo obvladaš. Ampak bo pozabljeno. Kmalu. Tako pač je, če postaneš svetovni prvak. 

Dežnik najprej Putinu

Že v Braziliji se je čakalo, ko je bilo še bolj mučno gledati, kako Lionel Messi pobira nagrado zlata žoga za najboljšega nogometaša. Saj zdaj je bilo podobno, spet je bil najboljši tisti kapetan, ki je v finalu izgubil. Zavlekla se je podelitev, dovolj, da si bodo Francozi zapomnili, kako je še nebo zajokalo. In kako zajokalo. Uf, je padalo. Najprej so dežnik dali nad glavo Vladimirja Putina, šele nato, počasi, še nad ostale. Je pa Kolinda Grabar-Kitarović, hrvaška predsednica, toplo objemala tako svoje sonarodnjake kot fante, ki so jih premagali. Vsa premočena. Morda pa ni slabo imeti nogometnega dresa, ta pač dobro vpija tudi dež. 

Ronaldinho na tolkalih
Fifa - pa tudi Uefa, če smo že pri tem - ne more konkurirati Super Bowlu, naj se še tako trudi. In Will Smith se je zelo trudil, pa je bilo vseeno najboljše videti Ronaldinha, kako drži ritem. Ta mu je pač, kot žoga, položen v zibelko. 

Izjava dneva
"Ne vem sploh, kje sem!" Antoine Griezmann, napadalec Francije 

Obžalovanje dneva
"Pa ni naključje, da je začelo padati takoj po tekmi. Še nebo je zajokalo. Danes nas je bilo 100 milijonov Hrvatov!" Ivan Rakitić, vezist Hrvaške

Navijanje dneva
Emmanuel Macron, predsednik Francije, je res navijal. Adijo, protokol. Na polno. 

(Ne)pomembne številke
1 - Paul Pogba je prvi igralec iz kluba angleške premier lige, ki je po Emmanuelu Petitu (1998 za Francijo) zabil v finalu

2 - Mario Mandžukić je drugi po Ernieju Brandtsu, ki je na svetovnem prvenstvu v eni tekmi zabil tako v svojo kot tekmečevo mrežo. 

2,64 - Na 64 tekmah je padlo 169 golov. 

3 - Didier Deshamps je tretji selektor, ki je postal svetovni prvak kot igralec in selektor. Pred njim le še Mario Zagallo in Franz Beckenbauer. 

4 - Dejan Lovren je izgubil že četrti zaporedni finale: angleški ligaški pokal, finale evropske lige, ligo prvakov, svetovno prvenstvo.

5 - Mario Mandžukić je komaj peti, ki je zabil tako v finalu svetovnega prvenstva kot v finalu lige prvakov - po Ferencu Puškašu, Zoltanu Cziborju, Gerdu Mülllerju in Zinedinu Zidanu. 

6 - Harry Kane je drugi anglež po Garyju Linekerju (1986), ki je postal zlata kopačka, najboljši strelec prvenstva.

12 - V Rusiji je padlo ducat avtogolov, dvakrat več od prejšnjega rekorda iz leta 1998. 

29 - Dosojenih je bilo skoraj trideset enajsmetrovk. 22 je bilo uspešno izvedenih, 7 pa zgrešenih.

43 - Kar 43 odstotkov zadetkov je padlo po prekinitvah oziroma iz standarnih situacij, največ odkar vodijo statistiko. 

546 - Olivier Giroud v devetih urah nogometa v Rusiji niti enkrat ni pomeril v okvir gola. 

19 let, 207 dni - Kylian Mbappe je drugi najmlajši nogometaš, ki je zabil v finalu svetovnega prvenstva. Pele je bil v finalu leta 1954 star 17 let in 249 dni 

78,011 - Finale je na Lužnikih v Moskvi v živo videlo malo čez 78 tisoč gledalcev.

3,031,768 - Več kot tri milijone gledalcev si je na dvanajstih stadionih v enajstih mestih ogledalo tekme svetovnega prvenstva.