Se spomnite Gaje? Simpatične deklice, ki je dokazala, da to, da slovenski zdravniki rečejo, da se ne da, še ne pomeni, da se res ne da. Pa Aneja? Jakoba? Marka? Reneja?
Kaj pa, ko gre za odraslega človeka? Je takrat boj res zaman? Bi se vi pri svojih tridesetih vdali ali bi grizli do konca in iskali možnosti za preživetje? Bi sprejeli, da ne boste nikoli imeli družine, da ne boste starši, da ne boste nikdar pestovali svojih vnukov? Ali bi se borili?
»Jaz sem tisti, ki ne obupa!« je sporočilo, ki se mi je najbolj vtisnilo v spomin, ko sem spremljala zgodbo Gorana Kneževića.
Tumor nadledvične žleze je njegova diagnoza. 10x11 cm velik tumor so mu pred desetimi leti odstranili, z njim nadledvično žlezo in del ledvice. In Goran je bil zdrav. A le štiri leta. Potem je rak udaril znova. Tokrat mu je bilo treba odstraniti dve rebri in del pljuč. Ta poseg so opravili v Nemčiji, samoplačniško, kakopak.
30 let je star, za sabo ima 25 ur operacij, 10 obsevanj in na stotine kemoterapij. A on je borec. Ni obupal. Našel je kliniko, ki bolnikom z rakom v 4. stadiju daje upanje. A trije tedni zdravljenja stanejo 50 tisoč evrov, s tem, da trije tedni sploh niso dovolj. Družina mora zbrati 120 tisočakov. Ja, zdravje je neprecenljivo, a ko zmanjka prihrankov, jih preprosto zmanjka. Kaj storiti potem? Se vdati in objokovati usodo? Ali ponosno in dostojanstveno prositi za pomoč? Morda pomoč in dostojanstvo čudno zvenita v istem stavku. A Goran počne prav to! Nekoč vrhunski športnik, ki se danes bori za še en vdih, za še en dan, še en teden, en mesec, eno leto … prosi za pomoč.
In ko je najtežje, so tu športniki. Tisti veliki. Slovenski nogometaši so mu že namenili drese. Iličić, Novaković, Andjelković. Veliki nogometaši. A zgodba je bila odmevna in je presegla meje Slovenije. S pomočjo še enega velikana slovenskega športa, Aleksandra Čeferina, je Goranova usoda dosegla enega in edinega Gian-Luigija Buffona in virtuoza svetovnega nogometa, Messija.
Darovala sta podpisana dresa. Športni navdušenci bi ubijali za njuno opremo. Goran bo z denarjem, zbranim od prodaje, živel. Kako dolgo, nas pogosto kdo vpraša. Je od tega odvisno, ali bomo pomagali? Ne. Vsak vdih, vsaka ura, vsak dan, mesec, leto so neprecenljivi.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.