Vojna morebitnemu novemu tekmovanju, tako imenovani "superligi", je na Evropski nogometni zvezi (Uefa) dobila novo poglavje. V bitki proti popolnemu elitizmu, podprtemu s kitajskim kapitalom, je Uefa v petek potrdila spremembo tekmovalnega oziroma kvalifikacijskega sistema Lige prvakov, v katero se bodo zdaj neposredo uvrščale najboljše štiri ekipe iz državnih prvenstev Anglije, Nemčije, Španije in Italije. Ena izmed sprememb padlega predsednika Uefe Michela Platinija, njegovega naslednika bodo sredi septembra izbirali na kongresu v Atenah (med kandidati je tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin), je bila odprtje najelitnejšega evropskega tekmovanja "majhnim" moštvom, ki pa jim bo zdaj ta pot vnovič precej otežena. Kljub slabemu mednarodnemu količniku bodo zdaj denimo klubi z Serie A, ki so se do letos v Ligo prvakov uvrščali zgolj s prvega oziroma drugega mesta (tretje je prinašalo play-off, v katerem je letos izgubila AS Roma), lahko računali na štiri direktne vozovnice za skupinski del. V Ligo prvakov se v zadnji sezoni ni uspelo prebiti evropskim velikanom Manchester Unitedu, Liverpoolu, AC Milanu in Internazionaleju, prav italijanski klubi pa imajo po najnovejši odločitvi iz Nyona največ razlogov za slavje. Spremembe bodo v veljavo stopile za sezono 2018/19.
Angležem ob finančni moči Premier League "superliga" prav nič ne diši, zanje so z močno kitajsko podporo v zadnjem času navijali pri največjih moštvih s stare celine, ki v domačih prvenstvih ne služijo toliko denarja kot Otočani. Format Lige prvakov bo po trditvah direktorja tekmovanja Giorgia Marchettija ostal enak: skupinski del z 32 moštvi iz osmih skupin, ki se bodo v izločilnih bojih (osmina finala, četrtfinale, polfinale) pomerila za končno zmago. Otoška Premier League je bila sicer po številnih neuspehih svojih predstavnikov v primerjavi z denimo italijanskimi klubi tik pred tem, da izgubi eno od mest v kvalifikacijah za LP. Sassuolo se je v četrtek za nameček uvrstil v skupinski del Lige Evropa, medtem ko je spet kar malce sramotno proti romunski Astri izpadel West Ham United, ki so ga v prejšnjem krogu kvalifikacij v Ljubljani presenetile tudi Domžale. Ruska, portugalska in francoska liga se že dlje časa borijo za naziv petega najmočnejšega prvenstva, a jim do nedotakljivih štirih manjka še precej. Koeficiente klubov naj bi zdaj računali zgolj po "osebni" in ne državni ravni, kjer bodo imeli večjo težo uspehi klubov v evropskih tekmovanjih – to bo pozitivno tudi za najuspešnejše predstavnike slovenskega nogometa v Evropi, NK Maribor, katerega koeficient bi bil že dolga leta veliko višji, če mu ga ne bi zniževali neuspehi rojakov. Zmagovalec Lige Evropa bo v naslednjih sezonah napredoval v skupinski del Lige prvakov, so še potrdili pri Uefi, spremenili naj bi tudi denarno nagrajevanje, ki bo bolje odsevalo športne uspehe in ne nujno moč na svetovnem tržišču posameznega kluba. Številni evropski velikani naj bi v zadnjih tednih grozili Uefi z bojkotom Lige prvakov, če se spremembe ne bi zgodile, najbolj naj bi zanje navijali v Španiji in Italiji, kjer bodo pridobili največ. Vršilec dolžnosti generalnega sektretarja Uefe Theodore Theodoridis je izjavil: "Evolucija klubskih tekmovanj Uefe je rezultat obširnega posvetovalnega procesa, ki je vključeval deležnike in v obzir vzel tudi široko paleto izkušenj in perspektiv. Sprejeti amandmaji bodo še naprej zagotavljali uvrstitev glede na športne zasluge in pravico vsem zvezam ter njihovim klubom do nastopanja v elitnih evropskih tekmovanjih. Veseli smo, da evropski nogomet ostaja združen za koncepti solidarnosti, poštenega tekmovanja, poštene distribucije in dobrega vodenja."
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.