Madridski dnevnik AS je objavil pogovor z odvetnikom Tonijem Roco, Majorčanom, ki je pri odvetniški pisarni Himnus in inštitutu Sports Law specializiran za nogomet. Roca meni, da Evropski nogometni zvezi (Uefa), ki ji predseduje Aleksander Čeferin, kljub grožnjam ne bo uspelo preprečiti zagona nove superlige.
"Če je superliga izvedljiva? Ne le, da je izvedljiva, je tudi neizogibna," je bil jasen Roca. "Uefi ne bo uspelo preprečiti njenega oblikovanja, za kaj takšnega nima moči. Nihče ne more preprečiti, da se nekaj klubov združi in ustvari tekmovanje. Druga stvar pa je, kakšne posledice bi to lahko imelo," dodaja.
"Če je to enako kot v primeru košarkarske Evrolige? Da, točno tako. Organizatorji so ravno tako načrtovali te stvari, ki jih zdaj predlagata Uefa in Fifa (Mednarodna nogometna zveza, op. a.). Niso si želeli prekiniti statusa quo. Evroliga se je borila in vse skupaj je šlo naprej."
'Fifa nima pristojnosti'
Dodal je, da je za zdaj nejasno, kako lahko Uefa sploh kaznuje klube, potem ko je Čeferin v svojem prvem javnem nastopu v ponedeljek iz Švice sporočil, da bodo z največjih reprezentančnih tekmovanj suspendirani vsi nogometaši, ki bodo nastopili v superligi.
"Fifa konkretno glede klubov nima pristojnosti, razen glede svetovnega klubskega prvenstva. Uefa jim lahko prepreči nastope v svojih tekmovanjih, a to je razvidno že pri odločitvi o oblikovanju superlige, saj jih Uefa ne bo izključila ‒ oni so tisti, ki odhajajo," je nadaljeval Roca.
"Izključevanje klubov s prvenstev? Odvisno je od tega, kakšna je ureditev v posameznih državah, če imajo zakon o športu, kakršen je v Španiji, ali če so pod federativnim nadzorom. Treba bo počakati, da vidimo, kako se bo s tem vprašanjem spopadla vsaka posamezna država. Če imata španska nogometna zveza in LaLiga v statutih zapisano, da je možna izključitev, potem bi jih lahko izključili. A to je vprašljivo s pravnega stališča."
Klubi ne potrebujejo Uefe
Roca tudi opozarja, da se je tovrsten premik na vrhu nogometne piramide napovedoval že več let, ustanovitev lastnega tekmovanja za skupino izbranih klubov pa se mu zdi "logična".
"Superliga je bila grožnja, ki se je pojavila ob vsakih pogajanjih za spremembe formata Lige prvakov. Klubi so se odločili to temo še za štiri leta postaviti na stranski tir, do naslednjih pogajanj. Vedno so bili enako zadovoljni. Zdaj se zdi, da gre zares in storili so ta korak. Ustvarili so lastno tekmovanje, kar se mi zdi logično," je nadaljeval.
"S finančnega vidika tu ni dilem. Koncept je povsem osnoven. V Španiji velja predpostavka, da je LaLiga tista, ki organizira tekmovanje, in ne nogometna zveza. LaLiga so klubi, oni so tisti, ki podajajo zahteve. Vse počnejo oni. Če to v Španiji počne liga klubov, zakaj tega ne bi počeli v Evropi? Uefa si odreže največji kos pogače samo zato, ker tekmovanje organizira. Mar klubi potrebujejo Uefo? Ne. Ne potrebujejo tretje osebe, ki bi ji oteževala reči."
'Če jim bodo zdaj dali več denarja, bo čez štiri leta spet ista viža'
Dodal je še, da se bo morala Uefa sprijazniti zgolj z organiziranjem evropskih prvenstev, letošnje bo seveda v različnih evropskih državah potekalo z enoletno zamudo zaradi pandemije covida-19, in tudi z dejstvom, da bo izgubila svojo "kokoš, ki nese zlata jajca" ‒ Ligo prvakov.
"Uefa je zamudila vlak. Njeno poslovanje se bo skrčilo na organizacijo evropskega prvenstva vsake štiri leta. Klubi so se do zdaj razdajali, a tokrat gre zares. Superliga ne more storiti koraka nazaj. Če jim bodo zdaj dali več denarja, bo čez štiri leta spet ista viža. Neizogibno je, da bo Uefa na koncu izgubila tisto, kar je bila toliko časa njena kokoš, ki nese zlata jajca," je sklenil Roca.
Strokovnjak za športno pravo: Izključitev 'odpadnikov' je načeloma možna
Nemški strokovnjak za športno pravo Jan Orth je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa medtem dejal, da je izključitev klubov, ki želijo ustanoviti zaprto superligo, iz Lige prvakov ali Lige Evropa "načeloma možna". Na vprašanje, ali lahko Uefa izključi 12 klubov ustanoviteljev superlige iz tekmovanj pod okriljem Uefe, je strokovnjak za športno pravo odgovoril: "Načeloma je to zakonsko mogoče, če imajo združenja v svojem statutu ustrezno podlago."
"Pridržek za odobritev udeležbe na tekmovanjih, ki jih organizirajo pristojna združenja, je povsem pogost instrument v vseh športih po vsem svetu. To temelji na tako imenovanem 'načelu enega mesta'," je nadaljeval. "To skoraj dosledno velja za šport po vsem svetu. To pomeni, da je za posamezen šport na vsakem regijskem območju lahko odgovorno zgolj eno združenje. Da bi zaščitili to načelo, želijo združenja klubom zunaj teh združenj preprečiti udeležbo na tekmovanjih. Ali je to načelo zakonito, je že dolgo sporno in še ni dokončno odločeno," je povedal specialist za športno pravo.
Presoja po monopolni zakonodaji
Na vprašanje, ali lahko Uefa igralcem klubov superlige prepove udeležbo na evropskem ali svetovnem prvenstvu, pa je strokovnjak odgovoril: "To je tudi v bistvu možno. Kar velja za klube, se prenese na igralce."
"Težava pri obeh vprašanjih je, ali bi takšne izključitve zdržale presojo po protimonopolni zakonodaji. Kazni bi bile usmerjene v to, da klubi ne bi podpisali pogodb o ustanovitvi superlige. Nogometne federacije bi zato lahko zlorabile svojo tržno moč, saj bi lahko šlo za poseg v pogodbeno svobodo in ekonomsko svobodo klubov. V primeru Mednarodne drsalne zveze (ISU) je sodišče Evropske unije decembra razsodilo, da so takšne sankcije za udeležbo na zunanjih tekmovanjih lahko v nasprotju s protimonopolno zakonodajo, zlasti če športniki izgubijo dohodek, ki jim služi za življenje," je še ocenil Orth za agencijo dpa.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.