Milan na domačem San Siru premagal Tottenham

Milan se je v izločilne boje uvrstil kot drugouvrščeno moštvo skupine E, Tottenham pa kot prvouvrščena ekipa skupine D, do katerega so prišli v zadnjih sekundah zadnje tekme skupinskega dela. 

To je 11. nastop Rossonerov v osmini finala Lige prvakov, vendar prvi po sezoni 2013/14. Spursi so medtem petič v osmini finala, prvič so bili v sezoni 2010/11, ko so se pomerili prav proti Milanu. In če smo že pri medsebojnih tekmah; Milan in Tottenham sta se do sedaj pomerila štirikrat, v že omenjeni sezoni pred 12 leti so bili v italijanski prestolnici mode z minimalnih 1:0 boljši Spursi, povratna tekma v Londonu pa se je končala brez zadetkov in napredovanja so se veselili Angleži. Prvič pa sta se kluba pomerila že leta 1972, ko so bili v predhodnici Lige Evropa najprej doma z 2:1 boljši Londončani, povratna tekma v Milanu pa se je končala z 1:1.

Edini, ki je igral na zadnji medsebojni tekmi moštev je zimzeleni Zlatan Ibrahimović, ki je leta 2011 odigral vseh 180 minut. A tokrat  visokoraslega Šveda zaradi poškodbe ni v kadru. Stefano Pioli je v začetno enajsterico uvrstil: Ciprian Tatarusanu v golu, Malick Thiaw, Pierre Kalulu, Simon Kjaer in Theo Hernandez v obrambi, Alexis Saelemaekers, Rade Krunić in Sandro Tonali na sredini igrišča ter Brahim Diaz, Rafael Leao, Olivier Giroud v napadu.

Antonio Conte, ki je pred drugo epizodo v Londonu deloval v modrem delu Milana, pa je od začetka na zelenico poslal sledečo enajsterico: Fraser Forster v vratih, Cristian Romero, Eric Dier in Clement Lenglet v obrambi, Ivan Perišić in Emerson na položaju bočnih branilcev, Pape Sarr in Oliver Skipp v vezni vrsti, Heung-Min Son in Dejan Kulusevski na krilih in Harry Kane v napadu.

Hernandez je sprožil z leve strani, Forster pa je obranil, pri odbiti žogi je bil prvi Diaz, ki je želel žogo zabiti v gol gostov, a tudi tokrat je bil Foster na pravem mestu, je bil pa brez moči še pri drugem odbitku, ki ga je Diaz nato z glavo pospravil za hrbet vratarja Londončanov.

Po zaostanku so pobudo prevzeli gostje, ki pa so le s težavo prišli do strela. Še najboljše priložnosti so se jim ponujale ob prostih strelih, ki so jim jih Milančani z grobo igro na voljo ponudili kar nekaj. V 27. minuti je Son z desnico sprožil z desne strani, a je obramba Milana žogo preusmerila prek vrat. Le minuto kasneje je s strelom z razdalje sprožil še Emerson, ki pa je sprožil močno, a naravnost v Forsterja.

Nogometaši Milana so prežali na protinapade, ki pa jih niso uspeli zaključiti. Še najbolj nevaren je bil v 40. minuti Hernandez, ki je prodrl po levi strani in ostro podal v sredino kazenskega prostora gostov, kjer pa ni bilo nikogar izmed njegovih soigralcev. 

Gostje pa so nato bili ob samem izteku rednega dela prvega polčasa povsem blizu izenačenju, ki pa zaradi prepovedanega položaja Južnokorejca tako ali tako ne bi obveljalo. Sonov strel je sicer Tatarusanu obranil poskus Kane-a pa je zadel prečko.

Drugi polčas se je začel vročekrvno. Romero je precej zamudil pri drsečem štartu in je bilo po grdem prekršku nad Tonalijem lahko vesel, da je dobil le rumeni karton. Veliko težav je obrambi Londončanov povzorčl tudi Leao, čigar preigravanja pa niso obrodila sadov. 

Conte je bil po bledi igri prisiljen nekaj spremeniti in v 70. minuti je v igro namesto Kulusevskega, ki se tokrat ni izkazal, poslal Richarlisona. Pri Milanu pa sta nekaj minut kasneje v igro vstopila Junior Messias in Charles De Keteleaere. Slednji je že ob prvem stiku z žogo skoraj zadel gol, a je bil z glavo iz neposredne bližine nenatančen. Z glavo je v akciji, ki je sledila, meril tudi Giroud, ki pa je prav tako kot njegov klubski kolega, merili mimo vrat.

Po dveh lepih priložnosti Milana je bilo do konca drugega polčasa mirno, Simon Kjaer je iz igre povsem odrezal Harryja Kana in zadušil glavno orožje gostov, ki bodo morali doma postoriti veliko, če se bodo hoteli uvrstiti v četrtfinale.