Trener Mandžukića iz Slavonskega Broda razkril, zakaj se zvezdnik Juventusa tako dobro znajde v obrambi

Eden prvih trenerjev Maria Mandžukića v hrvaškem klubu Marsonia iz Slavonskega Broda, Damir Ruhek, je za 24sata z navdušenjem spregovoril o prihajajočem finalu Lige prvakov, ki ga bodo hrvaški ljubitelji nogometa spet lahko spremljali tudi skozi prizmo državne reprezentance. To bosta v Cardiffu namreč poleg Mandžukića zastopala tudi realovca Luka Modrić in Mateo Kovačić, četrto žezlo v ognju pa bi bilo tisto Marka Pjace, a se je še en nekdanji član zagrebškega Dinama pri Juventusu huje poškodoval in že pred časom sklenil z aktualno sezono. Ruhek je za 24sata povedal, kako je Mandžukić izstopal že kot nadobudni nogometaš z izjemnimi telesnimi predispozicijami, saj je v 12 minutah pretekel kar 3350 metrov še kot mlajši pionir, rezultati pa so bili takšni, da Ruhku stanovski kolegi sploh niso verjeli. Mandžukić je v tej sezoni pri Juventusu s požrtvovalno igro na boku navdušil marsikaterega poznavalca nogometa, vanj pa so se hitro zaljubili tudi navijači stare dame. Še toliko bolj, ko je nekdanji član Marsonie, zagrebškega Dinama, Wolfsburga, münchenskega Bayerna in Atletico Madrida zadel na zadnji tekmi Lige prvakov v polfinalu proti AS Monacu. Marsonia se je s talentirano zasedbo, v kateri je Mandžukić seveda izstopal, pod taktirko trenerja Ruheka, ki jih je vodil šest let, kosala z veliko bolj uveljavljenima nogometnima šolama Dinama, Varteksa in drugimi.

"Mandžo na nas ni pozabil, Marsonii pogosto podari drese, žoge, nogometne čevlje, v bistvu vso potrebno opremo. Meni je tako kot svojemu prvemu trenerju poslal trenirko Wolfsburga, nato trenirko Bayerna, drese Atletico Madrida ... Po tem, ko so se v Bayernu tako grdo obnašali do njega, sem se odločil, da njihove trenirke nikoli ne občelem. Tam je, stoji še zapakirana v omari," je za 24sata pripovedoval Ruhek. "Zdaj vam bom rekel: Mandžo nikoli ne bi bil to, kar je, če bi se šolal samo za 'špico'. V tem primeru bi imel radij gibanja od sredine igrišča do enajstmetrovke, nima pa 'killer instinkta' kot (Robert) Lewandowski ali (Gonzalo) Higuain. V Požegi sem ga enkrat postavil v napad, on pa je bil ves čas v prepovedanem položaju. Po tekmi mi je pristopil in rekel: 'Trener, nisem vam jaz za napadalca!' Ne boste mi verjeli, a jaz sem ga uporabljal kot zadnjega igralca obrambe. Libero je zbolel, ni bilo nikogar, ki bi lahko tam igral. Na avtobusu sem vprašal, kdo bo šel na položaj libera. Vsi so bili tiho, Mandžo pa je dvignil roko in rekel: 'Jaz bom!' V petih minutah sem mu pojasnil vse, kar ima za početi, on pa je to tekmo odigral kot Velimir Zajec v najboljših dneh."

Mandžukićev soigralec iz pionirskih dni Branko Radičević je letos zaslovel, ko je namerno zapravil najstrožjo kazen in dobil nagrado za "fair play", Radičević pa se še danes spominja, kako hiter je lahko bil njegov stanovski kolega. "Mandžo je bil lahko tako hiter, kot si je želel, vedno je prevladoval na testih. Mi smo ga klicali srna, ker je bil hiter in lahkega koraka. Enkrat mu je nasprotnik zlomil prst na nogi, trener ga je hotel zamenjati, toda Mandžo je rekel: 'Ne! Dokler mu ne vrnem, ne bo nič z mojo menjavo!' Šele tedaj, ko je zabil gol, to je bilo namreč njegovo maščevanje, je šel iz igre. Takšen je. Če ga kdo na zelenici ujezi, potem je bolje, da ga ni," je razkril Radičević. Hrvaški ljubitelji nogometa se bodo morali 3. junija (prenos si boste lahko ogledali na Kanalu A in VOYO) v cardiffskem finalu odločiti, če bodo pesti bolj stiskali za Mandžukića pri Juventusu ali Modrića in Kovačića pri Real Madridu. V Slavonskem Brodu je odločitev jasna.