Massimilliano Allegri je bil lansko poletje že dogovorjen, da bo sedel na trenerski stolček madridskega Reala, a se je premislil, ko mu je bila ponujena možnost vrnitve v Juventus. Florentino Perez je moral pred začetkom sezone najti novo rešitev. Predsednik Reala ne slovi po tveganih odločitvah in tudi tokrat ni mogel iz svoje kože. Odšel je na Goodison Park in aktiviral klavzulo, po kateri je lahko Carlo Ancelotti predčasno prekinil pogodbo z Evertonom.
Potem ko so karamele v lanski sezoni Premier lige sklenile na skromnem desetem mestu, so bili mnogi prepričani, da Ancelottijeva zvezda počasi, a zanesljivo ugaša. Slabo leto po njegovem slovesu od mesta Beatlov je jasno, da so se motili. 62-letnik je Real po štirih letih znova popeljal v finale Lige prvakov, potem ko je v izločilnih bojih pripravil kar tri preobrate.
'Ancelotti je kot dober suknjič'
Najprej proti PSG-ju in kasneje še proti Chelseaju ter Manchester Cityju so se galaktiki znašli v zaostanku, a so se vselej uspeli izvleči. Nazadnje skozi šivankino uho proti varovancem Pepa Guardiole, po čemer je Ancelottiju na dušo popihal tudi že omenjeni Allegri. "Bil je na udaru kritikov, češ da njegov slog ni dovolj moderen. A veste kaj, moda se spreminja, klasika pa je večna. Carlo je kot dober suknjič – brezčasen."
62-letnik bo v soboto postal prvi trener v zgodovini, ki bo petič vodil svoje moštvo v finalu Lige prvakov. Če Real premaga Liverpool, bo obenem prvi s štirimi naslovi. Tri jih imata še Bob Paisley (vse je osvojil z Liverpoolom) in Zinedine Zidane, ki je z galaktiki med letoma 2016 in 2018 povezal tri zaporedne.
"Od mojega prvega finala v trenerski vlogi je minilo precej let. Nogomet se je v tem času močno spremenil, a sem se uspel prilagoditi, kerdo tega športa čutim neizmerno strast," je razloge za svojo uspešnost v sicer zelo krutem trenerskem poslu pred časom iskal Ancelotti.
Do svojih varovancev je vedno imel neizmerno zaupanje
Prvi finale je vodil leta 2003, ko se je njegov Milan na Old Traffordu pomeril z Juventusom. Po 120 minutah igre zadetkov ni bilo, zato so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Andrej Ševčenko je svojega trenerja prosil, če bi lahko namesto prvega, kot je bilo dogovorjeno na treningu, izvajal peti strel. Ancelotti mu je prisluhnil, Ukrajinec pa se je za zaupanje odkupil z enim najpomembnejših zadetkov v zgodovini kluba.
Prav sposobnost prilagajanja in posluh do varovancev sta po mnenju mnogih glavni vrlini v Ancelottijevem repertoarju. Spomnimo se samo podaljška na tekmi z Manchester Cityjem, ko se je ob igrišču skupaj s Tonijem Kroosom in Karimom Benzemajem pogovarjal, koga naj še pošlje na igrišče. Koliko trenerjev bi storilo kaj takega? Verjetno ne veliko.
"Odločitev nikoli ne sprejema na lastno pest. Vedno želi v odločanje vplesti še druge. To je znak velike inteligence, zato je povsod tako uspešen," je za The Athletic o svojem nekdanjem trenerju povedal legendarni Milanov kapetan Paolo Maldini.
Zanimivo anekdoto je razkril tudi Zlatan Ibrahimović, ki je z legendarnim Italijanom sodeloval pri PSG-ju. "Povsem drugačen je od vseh ostalih trenerjev. Z nami, nogometaši, je imel poseben odnos. Spomnim se, da smo bili na večerji skupaj s šestimi ali sedmimi igralci. Poklicali smo ga, da ga pozdravimo, 20 minut kasneje pa je sedel za isto mizo in z nami pil pivo."
Istanbulske rane mu je pomagal zaceliti poškodovani Pippo
Seveda tudi Ancelottijeva kariera nima samo vzponov. Najbolj boleč padec je bil, kot je kasneje priznal tudi sam, tisti leta 2005. Milan je ob polčasu finala proti Liverpoolu vodil s 3:0, a so se Redsi vrnili in slavili po izvajanju enajstmetrovk. Le dve leti kasneje sta se kluba zopet pomerila in Milan je vsaj nekoliko zacelil boleče istanbulske rane.
Takrat se je trener iz Reggiola ubadal predvsem s tem, koga naj uvrsti v konico napada. Filippo Inzaghi je imel vso sezono težave s poškodbami, tako da prave forme ni in ni ujel (v prvenstvu je na 20 tekmah zabil le dvakrat). Na drugi strani je nase vse bolj opozarjal 25-letni Alberto Gilardino, ki je v Serie A na 30 tekmah zadel 12-krat. A Ancelotti se je na koncu vendarle odločil, da zaupa izkušenejšemu Inzaghiju. Na koncu je Milan slavil z 2:1. Uganete, kdo je dosegel oba zadetka?
Za vedno bo tisti, ki je dostavil La Decimo
Za Ancelottija bo to drugi finale na klopi Madridčanov. Prvič se je nanjo usedel poleti 2013. Ko mu je predsednik Perez med uradno naznanitvijo ponosno razkazoval z lovorikami polne vitrine Santiago Bernabeua, je Ancelotti pristavil, da nekaj vendarle manjka. Beli balet je takrat že več kot desetletje neuspešno naskakoval jubilejni deseti naslov v Ligi prvakov.
Dočakal ga je že v prvi Ancelottijevi sezoni. Maja 2014 je Real v lizbonskem finalu po pravi drami – Sergio Ramos je na 1:1 izenačil v 93. minuti – in podaljških premagal mestnega tekmeca Atletico.
Status Ancelottijeve trenerske legende je bil s tem zapečaten vse večne čase. V soboto bi lahko zgodba, ki jo je začel pisati pri Reggiani leta 1995, dobila novo izjemno poglavje. A ne glede na razplet finala bo Italijan, ki je Ligo prvakov mimo grede dvakrat osvojil tudi kot nogometaš Milana, v nogometno zgodovino šel kot eden najboljših, če ne kar najboljši trener vseh časov.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.