Desetletje je minilo od zadnjega evropskega polfinala v mestu Beatlov, deset težkih let v katerih so navijači Liverpoola spremljali številne padce svojih ljubljencev. Letos pa bi se lahko redsi pod vodstvom Jürgena Kloppa spet zavihteli na piedistal Evrope.
Na zadnje so to storili leta 2005, v nepozabnem istanbulskem finalu, kjer je zmagovito enajsterico tvoril tudi Luis Garcia. Slednji še dandanes goji lepe spomine na leta, ki jih je preživel na slovitem Anfieldu, zato z velikim veseljem spremlja novo odisejado Liverpoola v evropski eliti. "Komaj čakam," je nekdanji španski reprezentant zaupal novinarju spletne strani Goal in nadaljeval: "Ni ga čez veliko evropsko noč na Anfieldu. Igrati na Anfieldu je nekaj posebnega, v tekmi Lige prvakov še toliko bolj."
V dresu redsov je preživel tri leta, v tem času pa dvakrat zaigral v finalu elitnega evropskega tekmovanja. Velik delež so k neverjetnemu preobratu na Atatürk olimpijskem stadionu prispevali tudi navijači, ki igrajo pomembno vlogo v bogati zgodovini kluba. "Dokler nisem prišel v Liverpool se nisem zavedal vrednosti navijačev na nogometni tekmi," je priznal Garcia v pogovoru: "Navijači se dobro zavedajo, da lahko ustvarijo razliko. Vedo, da z glasnostjo in spodbujanjem vplivajo na rezultat. Vesel sem, da sem to lahko izkusil na lastni koži."
Vzdušje bo v spominu ostalo številnim nasprotnikom
Glasno prepevanje navijačev je pustilo vtis tudi na številnih velikih imenih otoškega nogometa, ki so imeli priložnost igrati na Anfieldu, čeprav v dresu nasprotne ekipe.
"Navijači Liverpoola so bili neverjetni. Še nikoli nisem slišal česa takšnega in mislim, da tudi v prihodnje ne bom. Zaslišal sem petje in videl čisto strast, ki je sijala s tribun. Koža se mi je naježila, ko sem stopil na zelenico," je v svoji avtobiografiji zapisal John Terry, pomena tekme na Anfieldu pa ni zapostavljal niti Ryan Giggs, ki je dolga leta branil barve velikega rivala Manchester Uniteda: "Lahko igraš proti povsem povprečni postavi Liverpoola, pa vendar bo to še vedno ena izmed najtežjih tekem v sezoni. Že zaradi množice, ki jih potiska naprej in tradicionalnega rivalstva med moštvoma."
Tudi Thierry Henry, dolgoletni član Arsenala ne bo nikoli pozabil občutka, ko je zakorakal na zelenico ob zvokih legendarne himne: "Ni ga čez občutek, ko stopiš iz slačilnice in vidiš Kop, razprostrte šale in slišiš nepregledno množico peti You’ll Never Walk Alone."
Atmosfera pa je prevzela tudi številne stratege, Fabio Capello je tako v četrtfinalu leta 2005 na Anfieldu doživel poraz z 2 : 1, v enem izmed intervjujev je priznal: "Fantastična atmosfera na Anfieldu je bila kot električni šok za nogometaše Liverpoola, ki so z neverjetnim tempom vstopili v tekmo. Zdeli so se neustavljivi." Tudi Jose Mourinho, ki se je v angleškem prvenstvu večkrat meril z redsi ni mogel prehvaliti izjemnega vzdušja. "Občutil sem moč Anfielda, bilo je veličastno," je nekoč priznal.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.