Blaž in Jovan bosta jedla zastonj

Prejšnji teden smo jih spremljali na 24-urni poti v Milano, sinoči pa smo se jim pridružili na domačih tleh. Čeprav imajo praktično vsi tuji klubi v Sloveniji svoje simpatizerje, so le redki tako organizirani kot navijači, združeni v AC Milan Slovenija.  

V manj kot enem tednu smo bili spet med njimi, zato smo nadaljevali zgodbo, ki smo jo začeli na navijaškem avtobusu prejšnjo sredo. 

Tilen je odhitel na poplavno območje

Klemen je tokrat prišel brez kitare. "Nisem je vzel, ker smo iz Kočevja prišli z rednim avtobusom. Od glavne ljubljanske avtobusne postaje smo s taksijem prišli do BTC-ja. Za nazaj pa smo najeli in plačali prevoz z avtomobilom. In ta kitara je tako velika, da ne gre v vsak avto. Če pa bi prišli s kombijem, bi jo seveda vzel," zatrdi glasbenik, ki nam je pred dnevi krajšal pot v Italijo.

Ob njem stojita Gregor in Miha, z njimi bi moral za točilnim pultom nazdravljati tudi Tilen, vendar mu je tik pred začetkom tekme zazvonil telefon. Poplave, intervencija. Ima namreč svojo vikend hišico na Kolpi, poleg tega pa je tudi reševalec na divjih vodah, zato je odhitel pomagat na jugovzhod Slovenije, pojasnjujejo njegovi prijatelji.

"Veš, danes sem dal 10 evrov, da bo Milan prvak. Kvota je bila 30," se Timotej obrne k svoji ženi, ki jo je tokrat pripeljal s seboj. Rad namreč stavi vsaj majhne zneske na uspeh svojega kluba. Prejšnji teden je med skupinsko stavo na avtobusu (neuspešno) stavil dva evra, da bo Milan premagal svojega mestnega tekmeca z 2:1. Amela samo nasmejano zmaje z glavo in mu pusti veselje.

Naletimo tudi na nekaj novih obrazov. V Športni hiši pesti stiskata tudi 22-letni Florijan in 20-letna Zarja. "Jaz sem navijač Milana že 10 let, ona pa eno leto, jo uvajam," se posmeji. Hotela sta prejšnji teden poleg tudi v Milano, a zaradi dela ni šlo. "Ampak saj sva mlada, bova imela še priložnost iti," samozavestno dodata.

Večni optimist Dragan

S seboj so navijači, več kot 60 se jih je zbralo, sicer prinesli tudi zvočnik, ki jih je na ves glas kratkočasil na poti v prestolnico Lombardije, vendar je ta tokrat bolj molčal.

Upanje je do 74. minute sicer nekako še tlelo, nato pa je Inter spet zabil in v skupnem seštevku povedel s 3:0.

"Pojdi stran, prinašaš nam nesrečo," mi napol v šali, napol zares zabrusijo Brane, Uroš, Dragan in Bojan, ki so kraljevali na prikazni sliki naše milanske reportaže. Ampak vseeno so boljše volje kot večina prisotnih. "Ker sem jaz večni optimist, kar verjamem, da bodo dali tri gole," se še v 86. minuti smeji Dragan.

A tudi na koncu je mreža Interja ostala prazna. "Imel je eno dobro priložnost, ampak mu ni šlo," zmajuje z glavo Brane, ki je prejšnji teden med spuščanjem s San Sira računal, da bo Milanu pomagala vrnitev Rafaela Leaa v ekipo.

"Ta žalostna slika na platnu pove več kot tisoč besed," proti velikemu zaslonu pomigne Dražen. Še bolj redkobeseden je Uroš, ki je samo zaradi ogleda te tekme prišel iz Maribora in takoj po koncu tudi odšel nazaj: "Zelo razočaran," pristavi.

"Ti tega stresa ne moreš razumeti, ker tega klubskega nogometa ne doživljaš tako, kot ga mi. Mi to doživljamo s čustvi," pojasnjuje Andraž, ki je eden izmed bolj vnetih pripadnikov slovenskih 'rossonerov'. Za to priložnost je oblekel rdeče-črni dres, pa tudi superge v enaki barvni kombinaciji.

Dva milanista in dva interista na večerji

"O, pozdravljen, sosed," pa Andraža s širokim nasmehom čez rame objame Blaž. Čisto na koncu omizja, ki so ga za skupinski ogled postavili rdeče-črni, namreč sedi četverica, precej bolj nasmejana od drugih prisotnih.

"Midva sva za Inter. Za finaliste. In boljši milanski klub," Blaža kar privzdiguje med naštevanjem, pri katerem navdušeno niza superlative in z vmesnimi premori svojim besedam daje še večjo težo, medtem ko kradoma pogleduje proti Andražu in drugim milanistom, upajoč, da ga slišijo. Zraven vneto prikimava Jovan. Z njima pa sta še Gregor in Darko, ki pa nista tako slabe volje, čeprav sta za Milan.

Štirje sodelavci na nasprotnih navijaških bregovih so se namreč dogovorili, da si bodo privoščili skupno pojedino ne glede na rezultat. Poraženca pa bosta pač tista, ki bosta odprla denarnico. Blaž in Jovan si tako že maneta roke, ko razmišljata o obisku restavracije z makedonsko kuhinjo, za katero so se odločili, večerje pa se veselita tudi Gregor in Darko.

Pa zakaj ravno mestni rival?!

"Fantje, dajte no," druge milaniste bodri tudi Roki. "Pred začetkom sezone bi vsak podpisal za tak rezultat. Polfinale Lige prvakov! Že tako smo daleč prišli s tako povprečno ekipo, nihče ni verjel," jih opomni, naj ne pozabijo, da so vseeno dosegli velik uspeh. "Boli me edino, da gre naprej Inter, ker je to naš mestni rival. Če bi bil katerikoli drugi klub, bi mi bilo lažje," zmaje z glavo. Ve se torej, za koga milanisti 10. junija zagotovo ne bodo navijali. Vsekakor jim bo ljubši Real Madrid ali pa Manchester City.

Kateri od njiju bo skušal Interju preprečiti slavje v Istanbulu, bo znano že nocoj. Dogajanje boste v neposrednem prenosu znova lahko spremljali na Kanalu A od 20.30 naprej.

Kmalu nova sezona, še prej pa piknik

Po Rokijevem vzpodbudnem nagovoru se je vzdušje v lokalu nekoliko popravilo. Tisti, ki so ostali, so začeli bolj sproščeno pomenkovati in so kmalu ugotovili, da je imel prav. Žalostno sliko je odmislil tudi Dražen, ki je v objavo na uradnem profilu navijaškega kluba vseeno dodal še svetlo točko večera – njihovo gorečo podporo ljubljenemu Milanu je med vklopom v živo lahko videla vsa Slovenija.

Polfinale Lige prvakov, na poti do katerega so izločili tudi poznejše italijanske državne prvake, Napoli, vsekakor je uspeh, ugotavljajo fantje. Začeli so kovati načrte za zbor navijaških klubov na Slovaškem, pa za poletni piknik in ... hej, saj potem pa je tukaj že nova sezona z novimi priložnostmi, so zadovoljno nazdravili.