Nihče kot Abramovič: 14 trenerjev, 17 naslovov in en cilj ‒ zgraditi prihodnost

Chelsea je tudi v svoj tretji finale Lige prvakov prišel kljub trenerski menjavi sredi sezone, ki jo je na klopi članskega moštva začel Frank Lampard, končal pa Thomas Tuchel. Londončani so leta 2008, ko so igrali v svojem prvem finalu, v Moskvi nastopili z "gasilcem" Avramom Grantom, do njihovega prvega naslova pa jih je nato popeljal Roberto Di Matteo štiri leta kasneje v Münchnu, ko je Italijan na klop sedel šele slabe tri mesece pred velikim finalom.

Spet se je potrdilo dejstvo, da majava trenerska klop, vsaj na Stamford Bridgeu, še ni zagotovilo za neuspeh. Prej nasprotno: noben klub v elitni Premier League od leta 2003 ni osvojil toliko lovorik in zamenjal toliko trenerjev kot ravno Chelsea. Če ne štejemo superpokalov, je v vitrinah Londončanov pod taktirko lastnika Romana Abramoviča končalo 17 največjih trofej, kar je po izračunih športnega časnika MARCA največ od vseh na Otoku: sledijo Manchester United (14), Manchester City (13), Arsenal in Liverpool (oba 6) ter Tottenham (1).

Srečanje Tuchla in Abramoviča na zelenici:

Mount: Smo najboljša ekipa na svetu
MARCA opozarja tudi na odlično delo v mladinskem pogonu, kjer Londončani že več kot desetletje naslove osvajajo kot po tekočem traku. V preteklosti so vodstvu kluba očitali, da do svojih najboljših mladih nogometašev nima dovolj potrpljenja, kazen Mednarodne nogometne zveze (Fifa), ki jim je leta 2019 za dva prestopna roka prepovedala trgovanje (kazen so kasneje znižali), pa se je izkazala za prikrit blagoslov, saj je bil Lampard prisiljen računati na nekatere golobrade mladeniče, ki so dokončno eksplodirali v zaključku pravkar končane sezone. 

Angleški reprezentančni vezist in otrok kluba Mason Mount je za odločilni gol v finalu proti Manchester Cityju (1:0) tako prispeval odločilno podajo za Kaija Havertza, ki se v svoji prvi sezoni na Otoku sicer ni najbolj izkazal. Najdražja okrepitev v zgodovini kluba (80 milijonov evrov), ki je bil v poletnem prestopnem roku daleč največji zapravljivec, je v pravem trenutku povrnila zaupanje svojih trenerjev in oglednikov, ki so ga pripeljali iz Leverkusna.

"V akademiji sem spremljal, kako legende Chelseaja dvigujejo velike trofeje. Vedno sem želel po njihovih stopinjah. Bil sem na finalu leta 2012 in od malih nog sem sanjal, da bi zmagoval na zelenici. Tega ne znam pojasniti. Smo najboljša ekipa na svetu," je po slavju v Portu vrelo iz Mounta, medtem ko je Havertz po svojem celo prvem golu sploh v Ligi prvakov pribil: "Ni mi pomembno, koliko sem stal, prvaki smo!"

Želel je najboljšo akademijo in najboljše oglednike
Abramovič je sicer v 18 letih za okrepitve zapravil že 2,222 milijarde evrov, na drugem mestu je Manchester City (2,016 milijarde). Kot je za BBC pojasnil nekdanji športni direktor kluba Frank Arnesen, je recept precej preprost.

"Roman je želel imeti najboljšo akademijo in najboljše oglednike na svetu. Sestavili smo program, s katerim bi definirali slog igre od devetega leta naprej. Naročil mi je, da zapravimo denar za mladinski pogon. Tako lahko prihraniš milijone in si ustvariš korenine," je dejal Arnesen.

'Moj cilj je zgraditi prihodnost'
Chelsea je po prvi "koronavirusni" sezoni 2019/20 na osiromašenem nogometnem tržišču udaril z vso silo in zapravil kar 247,2 milijona evrov, poleg Havertza so prišli še nekateri junaki letošnje sezone: Ben Chilwell, Edouard Mendy, Timo Werner, Hakim Ziyech ... Vsi prestopi in ostala vprašanja finančne narave se sicer rešujejo pod budnim očesom Abramovičeve desne roke Marine Granovskaije, ki naj bi imela v zaodrju še kako velik vpliv na razvoj londonskega kluba od leta 2014, ko je zasedla svoj direktorski položaj.

"Naslovi govorijo sami zase in so dokaz našega dela. Chelsea je obstajal pred mano in bo ostal tudi takrat, ko me ne bo, a moj cilj je zgraditi prihodnost," je za Forbes nekoč dejal Abramovič. "Zato je Cobham (klubski center, op. a.) tako pomemben zame. Klub ni le moška ekipa, je tudi ženska, je tudi mladinski pogon in skupnost, ki stoji za njim."