V prvem krogu je Sepp Blatter prejel 133 glasov, princ Ali bin al-Hussein pa 73, zato je bil potreben drugi krogu, kjer bi o predsedniku odločala absolutna večina glasov. V prvem bi moral zmagovalec za neposredno izvolitev prejeti dvotretjinsko podporo. Prav prvi krogu volitev, kjer je Blatter prejel več kot 64 odstotkov glasov, je bil za Alija jasen znak, da je predsedniška tekma odločena, saj so 79-letnemu Blatterju v prvem krogu manjkali le trije glasovi. Jordanec je brez odlašanja in čakanja najavil svoj umik. Blatter tako po letu 1998 še naprej ostaja prvi človek nogometa, in to najmanj do leta 2019. Za takrat je Blatter vsaj po današnji izvolitvi napovedal svoj umik. "Nogomet sproža emocije, ki morajo obstati. Tudi za nas. Moramo popraviti svoj ugled in s tem moramo začeti jutri," je ob izvolitvi povedal Blatter in tik pred volitvami prevalil krivdo za zadnjo afero, v kateri je bilo priprtih sedem visokih funkcionarjev Mednarodne nogometne zveze, na posameznike. "Krivci, če jih bo sodišče obsodilo, so posamezniki, kar ni cela organizacija." Švicar je obenem pozval prav vse kandidate na kongresu k aktivnemu sodelovanju. "Pozivam vas k ekipnemu duhu. Tukaj smo zbrani, da rešimo probleme," je še dejal starosta svetovnega nogometa.
Tokratni kongres je dva dni pred volitvami pretresla afera, ki je Blatterjevim nasprotnikom, predvsem iz Evrope, dajala optimizem na morebiten uspeh v boju za predsedniški stolček največje krovne športne organizacije na svetu. A tudi iz tega škandala se je Blatter podobno kot iz prvega velikega korupcijskega škandala izvil kot zmagovalec. Zdaj vse kaže, da se bodo odnosi med "svetovnim in evropskim" nogometom še zaostrili. Predsednik Evropske nogometne zveze Francoz Michel Platini namreč že pred volitvami ni izključil možnosti, a bo Uefa vse svoje klube umaknila s tekmovanj pod okriljem Fife. Kot možnost so nekateri vidni člani Uefe omenjali tudi možnost, da evropski člani izstopijo iz izvršnega odbora Fife. Odločitev o tem bo znana v prihodnjih dneh.
Bržkone bo za ureditev ali zaostritev razmer pomembna tudi sobotna odločitev o številu mest za Evropo na naslednjih dveh nogometnih svetovnih prvenstvih 2018 in 2022. Sicer pa je današnje zasedanje trajalo kar 10 ur, ki ga je ob času kosila prekinila tudi grožnja z bombo. Pred tem so bila vse glasnejša ugibanja o tem, ali Blatter današnji dvoboj lahko izgubi, saj so ZDA, Avstralija Nova Zelandija in Tunizija zamenjale strani in Blatterju obrnile hrbet. Dodaten optimizem so nasprotnikom dali nekateri najvidnejši evropski politiki, tudi britanski premier David Cameron in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta pozivala k novemu začetku v svetovnem nogometu. Zgodba vsekakor še ni zaključena, saj v številnih državah proti članom Fife potekajo preiskave.
Fifa postaja vse bogatejša
Kljub temu, da jo ves čas pestijo afere, pa Mednarodna nogometna zveza (Fifa) vse bolj bogati. V obdobju med letoma 2011 in 2014 je Fifa imela 5,718 milijarde dolarjev (5,23 milijarde evrov) prihodkov in tako tudi denarne rezerve povečala na 1,523 milijarde dolarjev (1,4 milijarde evrov). Prihodki so v primerjavi z obdobjem 2007 - 2010 narasli za 37 odstotkov, je finančni šef Fife Markus Kattner obelodanil na Fifinem kongresu v Zürichu, kjer bodo popoldne volitve za predsednika krovne nogometne organizacije. Samo svetovno prvenstvo 2014 je prineslo 1,9 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več kot SP 2010 (1,1 milijarde). "Fifa je močno odvisna od svetovnih prvenstev," je dejal Kattner. Televizijske pravice prinesejo 43 odstotkov vseh prihodkov, marketinške pogodbe pa 29 odstotkov. Odhodki so v tem obdobju znašali 4,9 milijarde evrov, tako da je Fifa obdobje končala s skoraj 310 milijoni evrov plusa. To je sicer manj kot v obdobju 2007 - 2010, ko je imela 578 milijonov evrov plusa, a Fifa zdaj razdeli več denarja med svoje članice in prek solidarnostnega sklada.
Rezerve Fife pa so se na 1,4 milijarde evrov povečale z 1,17 milijarde leta 2010 in 1,31 milijarde leta 2013.
Portret Seppa Blatterja:
- rojen: 10. marca 1936 v Vispu (Švica)
- športna kariera: od 1948 do 1971 je bil srednji napadalec FC Vispa, eno leto je bil tudi trener-igralec
- poklicna pot:
- 1964 do 1966: generalni sekretar Hokejske zveze Švice
- 1966 do 1968: tiskovni predstavnik Švicarske športne zvez
- 1968 do 1975: direktor PR pri Longinesu
- 1975 do 1981: tehnični direktor Fife
- 1981 do 1998: generalni sekretar Fife z nazivom poslovnega direktorja
- 8. junija 1998: prvič izvoljen za predsednika Fife po dvoboju s Švedom Lennartom Johanssonom (111:80 glasov)
- 29. maja 2002: vnovična izvolitev za predsednika Fife v dvoboju s predsednikom afriške zveze Isso Hayatoujem (139:56)
- 31. maja 2007: vnovična izvolitev za predsednika Fife brez protikandidata
- 1. junija 2011: vnovična izvolitev za predsednika Fife brez protikandidata
- 29. maja 2015: vnovična izvolitev za predsednika Fife po predaji jordanskega princa Alija bin al-Husseina pred drugim krogom volitev.
Dozdajšnji predsedniki Mednarodne nogometne zveze (Fifa):
Robert Guerin (Francija) 1904-06
Daniel Burley Woolfall (Anglija) 1906-18
Jules Rimet (Francija) 1921-54
Rodolphe William Seeldrayers (Belgija) 1954-55
Arthur Drewry (Anglija) 1955-61
Stanley Rous (Anglija) 1961-74
Joao Havelange (Brazilija) 1974-98
Joseph Blatter (Švica) 1998-?
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.