Ker Slovenije ni zraven, je ogrevanje za Rusijo in mundial mogoče malo dlje trajalo, čeprav je Rusija, velikost gor ali dol, relativno blizu. Vsaj časovno. Termini so skoraj idealni, le tista ura med tekmami, če jih obsesivno gledate, prehitro minejo. Vseeno pa morda še ni bilo tistega klasičnega vročičnega občutka, ne? Ni tako lahko takoj pasti noter. Vseeno je svetovno prvenstvo v nogometu na vsake štiri leta. Zato Robbie Williams na Lužnikih v četrtek še ni bil zgodba. Ni mogel biti. Niti z iztegnjenim sredincem. Zgodba je nogomet sam po sebi. Fuzbal. In to so zgodb(ic)e, ki jih vidimo, popišemo, začutimo, navohamo na daljavo. To je svetovno prvenstvo 2018. Harašo! Aja, preden začnemo: veste, kaj je ruska ruleta? 9 tekem in že kar 6 penalov.
Prst in zamujena kitica Robbieja Williamsa (Otvoritev)
Še Angleži niso bili povsem prepričani, sigurni ali si na jasnem, kako to, da je Robbie Williams nastopil na otvoritvi. Sploh glede nato, da ni ravno laskava njegova pesem Party Like A Russian, ki da naj bi imela vsaj neko javno povezavo z Rusi in Rusijo. In nastopil je, bojda, brezplačno, čeprav večno pozornim otoškim medijem ušlo, da je Robbie v preteklih letih nastopal tudi za oligarhe na porokah in zabavah, kjer, kdo ve, je morda tudi našel navdih za dekadentno, obskurno in nažigaško Party Like A Russian.
Kakorkoli že: njegov iztegnjeni sredinec ob koncu polurnega nastopa je »suarez« moment otvoritve, nam pa ni ušlo, da se je malo uštel pri drugi kitici uvodne skladbe Let Me Entertain You, ko ga je kar malo poneslo. Nogomet kljub vsem milijardam še ne zna prekopirati modela Super Bowla ali otvoritve olimpijskih iger. Če odštejemo res dober nastop Aide Garifulline. In setlista? Po uvodni Let Me Entertain you skrajšana verzija Feel, ravno prav solzava Angels in mimobežna Rock DJ.
Morda pa bi, glede nato, kako se je potem izteklo, s petardo, razguzili so Rusi Savdijci, celo želeli, da bi Jasserja Al Šahranija, branilca Savdske Arabije, res zrušil Jurij Gazinski, ko je iztegnil svoj vrat in svojo glavo. Za ena nula. Za prvega, preden je počilo. Ni ga odrinil. Savdijec se je, žal, sam spotaknil, v najbolj neprijetnem in, hm, dokaj pomembnem trenutku. Memi so kar leteli, ko so Rusi polnili najprej savdijsko mrežo, nato pa še lastno samozavest. Še Vladimir Putin je skomignil, dvigoval roke, ni znal pojasniti.
Ubogi Savdijci. Polnili in polnili in polnili so jih. Rusi, ki so na lestvici Fife še tri mesta zadaj. Sploh tisti zadnji, peti gol, ko je golman priletel po prostem strelu Aleksandra Golovina kako minuto, dve, uro, teden kasneje, nekaj kakor kot v počasnem posnetku... Je pa uvodna tekma, ko je Vladimir Putin kazal savdijskemu princu Mohamed bin Salmanu, kako je, ko nekoga pregaziš, predvsem in upravičeno preizprašala, kakšna bo šele uvodna tekma leta 2026. Ko bo zlasti azijskih držav še več. Bizarna kombinacija? Kanada - Uzbekistan. Ali pa Mehika - Sirija. Srečno!
Stadion, v bistvu arena, je v Jekaterinburgu poseben že sam po sebi. Ker je del tribune tako izzven stadiona, da je krožni del tribun v Evropi, vse ostalo pa v Aziji. Okej, hec na stran, vse je v Aziji. Ampak zakaj tako štrlijo montažne tribune? Zato, da je kapaciteta vsaj 35.000, kolikor za svetovna prvenstva terja Fifa, čeprav so Rusom - morda, ker je stadion v azijskem delu - pogledali skozi prste in je uradna kapaciteta 33,061 sedežev. Ampak na četrtkovi tekmi Egipta in Urugvaja je bilo praznih precej sedežev. Ironično, ne tistih na montažni tribuni, ki štrlijo ven iz stadiona, temveč tistih ob igrišču, kakopak dražjih. Na stadionu je bil zabeležen uradni obisk 27,015 gledalcev, Fifa pa preverja, kam je šlo 6.000 navijačev. Hm. Morda pa na tiste sedeže montažne tribune?
Avtogol kroga (Maroko vs. Iran)
Saj si ni bil kriv sam. Res ne. Pritisk je bil pač enormen. Tako enormen, da pač kdo popusti. Samo tako na koncu, v izdihljajih? Auč. Kruto. Aziz Buhaduz se lahko tolaži, da je Lionel Messi zgrešil enajstmetrovko. Ampak avtogol Maroka, ki je Iranu v 95. minuti podaril tri točke, je toliko bolj bolel, ker je v prvem polčasu kazalo, da bo Iran gladko padel. Maročani so imeli posest, igralca tekme, vse. »Lahko si predstavljate, kaj taki poraz pomeni,« je obžaloval, jadikoval in tožil selektor Herve Renard, ki ga uvrščajo, mimogrede, med lepšo oblečene (čeprav Nigerijcem itak noben ne pride blizu).
Ker imajo Maročani v skupini B še Špance in Portugalce, bi naj bilo za njih prvenstvo končano. Hvala, čao, adijo. »Raje ne bi bil izbran za igralca tekme, samo da bi zmagali,« je Amine Harit skrušeno povedal po najbolj krutem porazu uvodnih dni. Na drugi strani se Iran ne bori samo s tekmeci, temveč je moral požreti odpoved prijateljskim tekem, po kopačke so morali sami, ker jim Nike, zaradi sankcij, ni dobavil opreme. »Želijo le igrati nogomet,« je skrušeno povedal Carlos Querioz po tekmi. Selektor Irana, reprezentance, s katero zdaj ni težko sočustvovati. Kdo ve, morda pa se jim sreča s kakim avtogolom še nasmehne.
Portugalska in Španija. Španija in Portugalska. Takoj je bila to tekma - klasa. VAR, tehnologija golove črte, ovo ono, ni da ni. Pomagalo je, da je Nacho padel na finto Ronalda, da je Diego Costa poslal portugalsko obrambo na paelo in da je David De Gea tuhtal, kako je Loriusu Kariusu uspelo dobiti tako poceni gol. »Nobenih dvomov nimamo vanj,« je za vratarja Manchester Uniteda stopil selektor Fernando Hierro, potem ko je zanj moral stopiti Sergio Ramos po celotni kolobociji s tem, kdo je španski selektor. Španci so tako zabeležili - poleg remija, treh golov in top predstave Diega Coste, ki je veličastno, skoraj igroprestolovsko pankrstko pokosil Pepeja za 1:1 - dva velika kiksa.
VAR tehnologija: dela! (Francija vs. Avstralija)
Mat Ryan, vratar Avstralije, je razmišljal... No, androidno, robotsko, 2.0. »Ne zdi se mi, da nas je premagala boljša ekipa, ampak skoraj, da nas je premagala tehnologija.« Ampak tudi Didier Deschamps, selektor Francije, je povedal zelo pošteno. »Ne bom komentiral VAR-a, ker je šlo v našo korist,« je odkrito priznal po prvi uporabi VAR-a na svetovnih prvenstvih. Antoine Griezmann je penal suvereno zabil, Avstralce pa je ščemelo tudi zato, ker imajo sami iz svoje A-League kar trpke izkušnje. Se je pa še nekaj zgodilo prvič, le dobre štiri minute kasneje so Avstralci dobili še svojo enajstmetrovko, ko je Samuel Umtiti po golmansko boksal, bolj nerodno kot nalašč, in Mile Jedinak je izenačil, a kaj, ko je potem tehnologija na golovi črti določila, da je strel Paula Pogbaja res šel čez črto za zmago.
Kar VAR vzame - in tu imajo romantiki prav -, je tisto pristno, slekel-si-bom-majico kričanje ob golu. A Francozom za to ne bi moglo biti bolj mar. Še isti, torej tretji dan prvenstva, je prišla še druga uporaba VAR-a in če gre soditi po odločitvah urugvajskega in senegalskega sodnika, si sodniki pomagajo in so zdaj pod pritiskom, ali bodo zastavili svojo avtoriteto. Dosedaj je rezultat v korist tehnologiji VAR, ki pokaže, da so sodniki samo ljudje. In da naredijo v treh dneh dve kar precej veliki, penalov vredni »napaki«.
Messi je zrl v žogo... Dolgo. Predolgo. Skoraj, kot da jo vidi prvič. Ni mu bilo lahko. Ne proti Islandcem. In izvedba enajstmetrovke je bila, milo rečeno, slaba. Lionel Messi je streljal zelo povprečno. Za Messija podpovprečno. Nič posebnega, nekaj kakor mlahav, Messi je žogo celo morda res slabo zadel. In to pri strelu, ki bi Argentini precej približal zmago. Ni se mogel kosati z Islandci. Samo da je poskusil s kakšnim slalom... Je naletel na tri, štiri hruste. Kratke podaje? Ni šlo. Dvojne podaje? Ni šlo. Sergio Agüero ga je nekako, po odbitku, zalepil v mrežo. Pa so Islandci, ta gigahit, nato izenačili. In izvlekli točko. Veliko točko. Tem tipom pravljica postaja saga. Večdelna. Drugi del trilogije?
Zgodba Perujca, ki se je zredil za 24 kilogramov, da je prišel do tiste vstopnice za tekmo Peruja, ki jo dobijo širši gledalci. Samo zato, da bo prišel, da bo zraven. Peruja, če morda ne veste, ni zraven od leta 1982. Ni čudno, da so šli... Vsi. Za katerokoli ceno. Pustili službe, prodali avte, lastnino, karkoli. Fifa je sporočila, da so v Peruju kupili kar 43,583 vstopnic. V Peruju. Na drugem koncu sveta, kjer je BDP na prebivalca trikrat manjši v Sloveniji. Ni čudno, da so si Perujci tako zelo želeli uvodne zmage proti Danski. In imeli penal. In priložnosti. In Paola Guerrera. Vse so imeli. Vse, razen malo sreče in umirjenosti. Danci so svoje izkoristili in prišli do hudo pomembne zmage.
To je bila tekma v »super soboti«, edinem dnevu, ko so zaporedno štiri tekme. In ponavadi takšne tekme znajo izpasti v navijaškem urniku. Škoda, ker je bilo res veliko drame. In še več žalovanja, čeprav Perujci v Saransku niso nič manj slavili dejstva, da so preprosto zraven. Si jim kar malo favš.
Mamić, Modrić, Hrvaška (Hrvaška vs. Nigerija)
Najbolj razburljiva stvar - če izvzamemo dejanska potovanja Zdravka Mamića - je bila doslej nedvomno, ko gre za Hrvaško, novinarska konferenca, ko je Luko Modrića, nenzadnje zvezdnika Real Madrida, pošteno »zmotilo« vprašanje, ki ni bilo povezano neposredno z uvodno tekmo z Nigerijo. No, čeprav... Ko gre za Mamića, težko nič ne bi bilo povezano z njim. A ne glede nato, če so lahko menjali selektorja pred dodatnimi kvalifikacijami, gre Hrvatom tudi tako, da najprej zabeležijo avtogol in nato zabijejo še gol iz enajstmetrovke. Najbrž najmanj atraktivna tekma doslej.
Izja(lo)v(k)e:
• »Kako dolgo ste pripravljali to vprašanje?« Luka Modrić, kapetan Hrvaške, novinarju, ko ga je ta vprašal o Zdravku Mamiću
• »Vesel sem, da je Portugalec.« Fernando Santos, selektor Portugalske, o Ronaldu
• »Ljudje pravijo, da slavimo, ko smo osvojili točko - počakajte, kako bomo slavili šele, ko bomo zmagali.« Heimir Hallgrimsson, selektor Islandije, po remiju z Argentino
Slika v prepovedanem položaju
Na Poljskem je še zelenjava v formi.
Najlepši goli
• Denis Čerišev (Rusija - Savdska Arabija za 4:0)
• Nacho (Španija - Portugalska za 2:3)
• Cristiano Ronaldo (Portugalska - Španija za 3:3)
Poteze amneze:
• David De Gea in njegova obramba (Španija)
• Avtogol Aziza Buhaduza (Maroko)
• Enajstmetrovki Messija (Argentina), še bolj Cueve (Peru)
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.