Nogomet gre "kući"*

Koliko je še ostalo? Enajst minut? Pa saj. Očitno so bili še Angleži zatrdno prepričani. Eh. Pa saj. Pa saj. Pa saj bo šlo tole do enajstmetrovk, ne? Še tretjič. Pač. Če pa Hrvati. Ne. Ni šlo. Hrvaška – ja, Hrvaška! – je v finalu svetovnega prvenstva! Kako so nasmodili, pretekli, izborbali in premagali Angleže! Uf! Tisti vic, kako Anglež reče Francozu, da igrajo danes s Hrvati, Francoz pa zine, da oni pa v nedeljo, je dober ravno zato, ker je resničen. Ja. Ta generacija "Vatrenih" bo v nedeljo igrala proti Franciji, ki je zaustavila največjo generacijo pred dvajsetimi leti. V polfinalu. To bo finale. Vseh balkanskih final. Tole bo ep! Saj, kot je rekel Ćiro Blažević. Ko je šel skozi Zagreb, se je moral kamuflirati. Drugače ne bi preživel. Hrvaška je znorela, eksplodirala, orgazmirala in dočakala. Finale!

Rebić z nogo, kjer bi drugi z glavo
Tista dobra stara ne velja več. Nak. Nič več. Tista o hrabrih fantih. Ki grejo z glavo tam, kjer drugi ne bi šli z nogo. No, Ivan Perišić je storil obratno. Z nogo je šel tam, kjer je šel Kyle Walker, nič manj hraber poba, z glavo. Ampak se je izplačalo. O, kako se je. Gol ne ravno iz nič ali nikoder, ampak vseeno gol, kakršnega je pač Hrvaška morala zabiti, ko je postajalo vse bolj jasno, da na taktiko ne bo šlo. Čeprav so Angleže  zlomili ravno zato, ker niso želeli samo statirati po zaostanku in se sprijazniti, da naj bi šel nogomet pač domov. Saj gre. Kući. To je nogomet. Wikipedia ni dovolj.

Mandžukićevo vstajenje
Ob koncu prvega podaljška je res grdo trčil z Jordanom Pickfordom. Res grdo. Nalet, kjer krajšo potegne celo tisti, ki prvi pride do žoge. Da, Pickford se je spravil nad Mandžukića. Mu kar grdo govoril. Je že vedel, zakaj. Par minut kasneje, štiri natančno, je žoga le prišla, nekje, nekako do Maria Mandžukića. Človek z grimaso. Napadalec z razlogom. Nogometaš z zgodbo. Dras! John Stones je zamudil vse, kar se je zamuditi dalo, pa še kaj zraven. Mandžukić pač tega ne zgreši. Če bi, ne bi Cristiano Ronaldo šel v Juventus. Pretiravamo, pa vendar. Kakšen gol. Kakšno sporočilo. Kakšen uspeh! Ne. Igrati. Na. Ena. Nula. Niti proti Hrvatom, ki so Angleže udarili tam, kjer niso niti vedeli, da boli. Vajeni, da zmanjka sreče. Garethu Southgateu je zmanjkalo ogromno, glede nato, da Luka Modrić še zdaleč ni imel sijajne tekme, in predvsem zato, ker so se Hrvati pobrali ravno takrat, ko bi naj povsem padli. In so trmasto prisilili Angleže, da so padli sami.

Pa gol Trippierja? Lep! A ne dovolj
Ne, ni slabo biti v taki družbi. Bobby Charlton. Gary Lineker. In Kieran Trippier. Trije Angleži, ki so zabili v polfinalu svetovnega prvenstva. Trippier samo dokazuje, kar je dan prej storil Samuel Umtiti. Pa pravijo, da če greš za branilca, kaj šele beka, kaj šele desnega beka, najmanj atraktivno, potrošno in ga-bomo-že-nekje-našli pozicijo, da pač lahko rečeš adijo oglasom, slavi, zvezdništvu. Ne Trippier. Kako je najprej že Dele Alli nasmodil Luko Modrića. Padel je kot najbolj majav list, ko se jesen še dobro začela ni. Tako je padel Alli. Ob Modriću. Pred Cuneytom Çakirjem. Ni okleval, pokazal je na prekršek, Angleži so vzeli žogo. Čakali so v Moskvi, čakali smo vsi mi. Zid postavljen, v njem vsi, ki so pač lahko stopili noter, zid je šel, ker pač mora, malo naprej ... Angleži so mahali, se nekaj pritoževali ... Potem pa ... Dras! Gol, ki je presenetil ene in druge. Ampak še zdaleč ni bil dovolj, čeprav sta imeli obe moštvi priložnosti, je statistika na strani južnih sosedov. Le en strel v okvir so zmogli Otočani. Tistega Trippierja.

Nihče tako vesel ofsajda kot Kane
Malokdo res slavi, če mu je dosojen ofsajd. Pustimo, da se je kultni Pippo Inzaghi, kot je navrgel Alex Ferguson, rodil v ofsajdu. No, prepovedanega položaja bo doooolgo vesel Harry Kane. Najprej je zgrešil res lepo priložnost. Kimal, češ, saj sem vedel, zato pa sem nabil mimo gola. Ampak druga priložnost? E, tam je šlo res za las. Kane je šel, pomeril, Danijel Subašić ubranil, žoga v levo, on za njo, na meter, še manj, pol metra ja, pomeril in še enkrat v vratnico. Bizarno. Še bolj kot tisti Belgijec, ki si je ob slavljenju nabil žogo od prečke direkt v ksiht.

Walker z jajci
Težko bo tole zastavil, ampak Kyle Walker je vseeno hrabro posredoval. Nepričakovano, ampak močno se je strel odbil, Walker pa je razkrečil noge in posredoval, kot se v polfinalu svetovnega prvenstva pač posreduje.

Prelet dneva

Če že ne pride, pa vsaj prileti domov.

Pivomet prvenstva

Hyde park. Malo čez sedmo po lokalnem času. Pivomet. Takega najbrž dolgo ne bo več v Londonu. Pivomet v Zagrebu.

Veselje

Veliko ga bo. A kako se ta fantek veseli. Ne, tega ne bo pozabil.

(Ne)pomembne številke

2 - Samo ena reprezentanca od osemnajstih, ki so povedle v polfinalu svetovnega prvenstva, ni nato šla v finale (Italija proti Argentini leta 1990). Anglija je torej druga.

4 - Ivan Perišić je zabil štiri gole na svetovnih prvenstvih, dva več ima samo še Davor Šuker, najboljši strelec mundiala v Franciji.

9 - številka dresa, ki ga je Kolinda Grabar - Kitarović podarila Donaldu Trumpu, predsedniku ZDA.

9 - Angleži so zabili devet golov iz prekinitev na tem svetovnem prvenstvu, največ od leta 1966.

10 - Številka dresa, ki ga je Kolinda Grabar-Kitarović podarila Theresi May, premierki Združenega kraljestva.

* domov