KOMENTAR: Nemška zmaga ob porazu proti Južni Koreji?

'Die Manschaft' se je zdel kot dobro podmazan stroj, ki bi se moral le ogreti na delovno temperaturo in potem začeti mleti. Toda varovanci Joachima Löwa so bili sprva neprepričljivi že v pripravljalnem obdobju, ko so kritiki le še šušljali o številnih pomanjkljivostih. Sledil je uvodni šok na SP, čudežen preobrat proti Švedski, ko se je spet moral oglasiti sloviti Gary Lineker z nadgradnjo teze o nemški zmagovalni mentaliteti in vselej nagrajenih vztrajnosti. Toda napočil je čas za hud udarec, šokanten poraz proti Južni Koreji. Gre za eno najbolj senzacionalnih tekem v vsej zgodovini prvenstev, sploh zato, ker so bili polfinalisti domačega prvenstva izpred šestnajstih let pred zadnjo tekmo skupinskega dela tega prvenstva že odpisani, a so vseeno ugnali velike favorite ne samo skupine, temveč celotnega turnirja. Nemška športna javnost je v šoku, reprezentanca je tarča ostrih kritik, tamkajšnja zveza pa bo bržkone povlekla poteze, ki bodo reprezentanco najkasneje v dveh ciklusih spet vrnila na pota stare slave. Enkrat v bližnji preteklosti je odgovornim že uspelo. Zato se zdi, da je nemškemu nogometu tokratna zaušnica celo koristila, saj bodo zagotovo strnili vrste, staknili glave in odpravili vse napake, ki so se nabrale v zadnjih štirih letih.

Se ponavlja kriza?
Po zmagi na SP v Italiji leta 1990 so Nemci slavili še na evropskem prvenstvu v Angliji 6 let kasneje, nato pa so poniknili. Približno desetletje je trajala kriza, vmes so bili le enkrat v finalu na velikih tekmovanjih, na domačih tleh so nekako na silo zasedli tretje mesto, a takrat so že obirali sadove dela, ki je bilo drugačno kot v prejšnjih časih. Nemci so namreč v obdobju krize ocenili, da bodo težko držali korak z najboljšimi. Nogomet je postajal hitrejši in vse bolj trd ter surov, kar jim je šlo na roko, a v izenačenosti so na površje prihajali nogometaši z dodano vrednostjo. Igralci z idejo in šarmom, ki so zamisli udejanjali v hitrosti, ki so bili hkrati še 'pokvarjeni' v pozitivnem pomenu te besede, ki so bili predrzni in ne tako preračunljivi kot Nemci. In odgovorni v vrhu nemške nogometne zveze so se zavestno odločili, da bodo stavili na nogometaše, ki so potomci priseljencev, saj naj bi to 'elfu' dodalo tisto, kar jim je manjkalo v primerjavi z Južnoameričani in Evropejci ob Sredozemskem morju. Ideja se je sprva zdela precej bizarna, a se je izkazala kot strel v polno.

Ne zgolj nemška reprezentanca, tudi klubi niso več gojili njihove stereotipne igre: disciplinirane, šablonske, trde … Pojavljale so se ideje, pojavljale so se atraktivne poteze, nad katerimi so se navduševali ljubitelji nogometa, vse več je bilo južnoameriških in južnoevropskih vložkov, navad in odlik 'priseljencev' so se nalezli vsi drugi. Nemški nogomet je dobil drugačne razsežnosti, postal je bolj gledljiv, predvsem pa spet konkurenčen. Nekdanji selektor Jürgen Klinsmann je začrtal pot, po kateri je nato hodil njegov pomočnik Löw. Po SP v Nemčiji je 'elf'' povsem odpovedal v Južni Afriki, nato pa je sledilo obdobje, ko se je zdel nepremagljiv. Die Manschaft je hitro prebolel razočaranje na evropskem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini ter se v Braziliji zavihtel na vrh sveta. V Rusijo je prišel kot favorit za zmago, a vloge ni upravičil. Južnokorejska zaušnica utegne imeti zelo globoke posledice.

Če bodo odgovorni v Nemčiji ocenili, da je nujno potrebno spet reagirati tako kot v krizi v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, potem se najbrž obetajo prijemi, podobni prej opisanim, toda zagotovo v drugačni smeri. Verjetno lahko pričakujemo korenite spremembe v vrhu reprezentance, nov strokovni štab, drugačno strategijo pri dnu piramide, čeprav ne bi bilo nič čudnega, če bi Nemci vztrajali pri trenutnih zamislih. Če bodo ocenili, da je šlo v Rusiji zgolj za 'slab dan', je prav mogoče, da ne bo kakšne revolucije. In prav zato so Nemci edinstveni. Ničesar ne bodo prepustili naključju, burne reakcije so izključene, čeprav je večina navijačev po porazu z Južno Korejo neutolažljivo jokala, a vsi, ki čutijo odgovornost za pravo športno katastrofo, čustev ne bodo kazali. Prav nasprotno: zatrli jih bodo in s trezno glavo usmerili pogled proti naslednjim velikim tekmovanjem. Ni nujno, da bomo videli zelo konkurenčen 'elf' že na naslednjem evropskem in svetovnem prvenstvu, v roku desetletja pa zagotovo. Nemci so eni redkih, za katere resnično velja, da se iz porazov znajo marsikaj naučiti … Zanje so porazi celo bolj poučni kot zmage!