Kar smo želeli, kar smo hoteli! Zaenkrat ...

Slovenska nogometna reprezentanca je spet 'in'. Dve desetletji sta minili! Ponovno se je zgodilo, da imamo skoraj toliko nogometnih kibicev, kot jih je bilo pred leti. Končno lahko vzhičeno stresamo neumnosti o nogometu, spet imamo na tisoče strokovnjakov! Lepo, včasih neokusno, skrajno neprimerno, pavšalno, povsem zgrešeno, ampak to je del športne kulture. Nogometne še nismo sprejeli in je tudi ne bomo, ko bomo, če bomo povsem blizu, pa se bo zgodil kakšen poraz. Pa že večkrat smo bili tako blizu ...

Slovenija je v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Nemčiji, storila nekaj ogromnih korakov. Miselnost, ki prevladuje v izbrani vrsti, je spet takšna, kakršna mora biti. Kakovosti je dovolj, da se lahko kosamo s konkurenti v naši kvalifikacijski skupini, da smo lahko na koncu celo najboljši. Dvomim, da smo vsaj približno enakovredni velesilam, kakršne so – denimo  trenutno – Anglija, Portugalska, Francija, toda nikakor nismo v položaju, ko bi se morali kogar koli bati, še manj pa, da bi lahko kogar koli podcenjevali. O tem je že pred časom, ko je ponovno prevzel vodenje reprezentance, govoril Matjaž Kek. Mnogi s(m)o že tedaj razumeli, o čem govori. Nekateri so ga ocenili kot demagoga in zgolj odličnega retorika. 

Če sem povsem iskren, sem tudi sam tu in tam podvomil v globino in težo njegovih sporočil, nikoli pa nisem verjel, da gre zgolj za 'farbanje' nogometnega občinstva. Hrvaški prvak z Rijeko, ki je Slovenijo popeljal na nogometno SP pred trinajstimi leti, je sestavil reprezentanco z željo, voljo, karizmo, ponosom, a hkrati spoštovanjem do nasprotnika. Moštvo, ki verjame in upa, ki je hrabro, bojevito, dovolj drzno, toda tudi previdno. Ni govora zgolj o izbiri nogometašev, bistvo je v znanju, sposobnostih, osebnostih, predanosti in podrejenosti kolektivu. Našel je recept za mirnost v reprezentanci, kjer še zdaleč ni bilo vse idealno. Pošteno se je iskrilo! Nekateri so morali stopiti korak nazaj, Matjaž Kek pa je vztrajno iskal najboljše rešitve. Slovenija je ena redkih reprezentanc, ki igra z dvema izrazitima, klasičnima napadalcema. Le zakaj? Če zaradi tega trpi obramba, kar naj. Saj imamo enega najboljših vratarjev na svetu! Pa še kup ostalih idej je bilo vrhunskih.

Toda čeprav je trenutno Slovenija v najboljšem položaju v svoji kvalifikacijski skupini, se utegne zgoditi, da bomo ostali brez prihajajočega Eura. Šele po naslednjem 'reprezentančnem oknu' bomo lahko naše junake kovali v zvezde ali na preplačane razvajene zvezdnike zlivali gnojnico in selektorja učili nogometnega posla ... Nogomet je krut. Ampak je hkrati čudovit! Takšen mora biti. Zato je nekaj posebnega. Čustva so močnejša kot pri ostalih športih. Tako zelo blizu so nam. Prepričan sem, da bo ta jesen za slovenski nogomet nekaj posebnega! Da ne razmišljam o prihodnjem poletju. Kakšen dan manj v hrvaške obalne vasice, naše vršace, pa namesto tega za kakšen dan v nemška mesta. Ampak ne z ragljami in v nekakšnih uniformah, upam! Nenogometnih izložb je pri nas dovolj, prvovrstno prepustite vsem, ki si je resnično želijo in zato zaslužijo.