Papirnata žoga, ki je odločila potnika v finale pokala UEFA

HSV in Werder Bremen, najuspešnejša severnonemška kluba, povezuje skoraj stoletje trajajoče rivalstvo. To izhaja iz geografske bližine obeh mest, Bremen in Hamburg namreč ločuje le dobrih 100 kilometrov. Doslej sta se moštvi med seboj pomerili 158-krat, ‘Nordderby’ pa je vrhunec doživel v zaključku sezone 2008/2009, ko so bili v dobrih dveh tednih na sporedu kar štirje medsebojni dvoboji, od tega dva v polfinalu pokala UEFA. 

Sijajni Wiese dovolj za boleč izpad
Prvega je tedaj gostil HSV, šlo je za polfinale nemškega pokala. Goste je v prvem polčasu v vodstvo popeljal Per Mertesacker, ki je v polno meril po prostem strelu Brazilca Diega. V 74. minuti je za domače odgovoril Ivica Olić. 1:1 je bil tudi izid rednega dela, in ker v podaljšku zadetkov ni bilo, so navijači na Volksparkstadionu spremljali enajsmetrovke. Tam je šov ukradel Werderjev vratar Tim Wiese, ki je zapovrstjo ubranil poizkuse Jeroma Boatenga, Olića in Marcella Jansena. Gostje so se tako veselili napredovanja v finale pokala, kjer so po zadetku Mesuta Özila z 1:0 ugnali Bayer Leverkusen.

Enajstmetrovke na tekmi HSV - Werder Bremen:

Čez dober teden dni se je derbi preselil nekoliko južneje, v Bremen, ki je gostil prvo tekmo polfinala pokala UEFA (sedaj Evropske lige, op. a.). Edini gol na tekmi je v 27. minuti za HSV zabil Piotr Trochowski po izjemni podaji Guya Demela. Hamburžani so s tem dodobra zacelili boleče rane po izpadu iz domačega pokala, a jasno je bilo, da jih na povratnem srečanju čaka še veliko dela, če si želijo napredovati v veliki finale, kjer jih je čakal boljši iz ukrajinskega obračuna Dinamo Kijev – Šahtar Doneck.

Povratna tekma teden dni kasneje se za večino od 51 tisoč navijačev, ki so se zbrali na Volksparkstadionu, ne bi mogla začeti bolje. V 13. minuti je hrvaški napadalec Olić zabil za skupno vodstvo 2:0, a do odmora se je gostom prek Diega uspelo vrniti v igro. Brazilec si je s Claudiom Pizarrom izmenjal sijajno dvojno podajo, po kateri je sam prišel pred vrata HSV-ja, in na rutiniran način premagal vratarja Franka Rosta. Slednji si je veliko napako privoščil v 66. minuti. Z velike razdalje je sprožil asistent pri prvem golu gostov, Rost pa žoge ni uspel odbiti, tako da mu je ušla pod roko za prednost Werderja. 

Nesrečni Gravgaard
Od tistega trenutka naprej so bili gostje tisti, ki so držali prednost, domači pa so vse moči usmerili v napad. V 78. minuti je pritisk obrodil sadove, po podaji iz kota je z glavo zabil centralni branilec Michael Gravgaard, a je sodnik Frank De Bleeckere že pred tem dosodil prekršek Olića v napadu. Ostalo je pri 1:2, kar pa se je spremenilo v 83. minuti. Werder je imel podajo iz avta, po kateri je globoko na svoji polovici do posesti prišel že omenjeni Gravgaard. Danec je žogo želel zavrniti svojemu vratarju, a mu je načrte prekrižala papirnata žoga, ki jo je eden izmed domačih navijačev pred tem vrgel na igrišče. Danski branilec je odreagiral tako nespretno, da je žogo podal naravnost v golavt in gostje so imeli kot. Predložek v osrčje kazenskega prostora je izkoristil Frank Baumann, ki je s tem dokončno odločil potnika v veliki finale. Šokirani HSV je sicer v 87. minuti prek Olića prišel do znižanja, a zadetka za 3:3 ni zmogel. Gostje so se lahko veselili velikega preobrata in poti v finale, kjer jih je čakal ukrajinski Šahtar. 

Nesrečno posredovanje Gravgaarda in gol Baumanna za 1:3:

Razočarani nogometaši HSV-ja so se morali hitro pobrati, že čez tri dni je bila namreč na sporedu zaključna epizoda kvadrologije Severnih derbijev. Tokrat na sveže prenovljenem Weserstadionu, domovanju Werderja, kjer domači pravega rezultatskega imperativa niso imeli, gostje pa si novega spodrsljaja nikakor niso smeli privoščiti, saj so bili tedaj še vedno v igri za naslov nemških prvakov. A dva zadetka portugalskega napadalca Huga Almeide sta poskrbela, da je bilo sanj HSV-ja o naslovu prvaka konec. Hamburžani so na koncu sezono zaključili kot peti, imeli so osem točk manj od presenetljivega prvaka Wolfsburga, Bremenčani pa so pristali v zlati sredini lestvice, bili so deseti. 

Začetek konca
Šestkratni nemški prvak HSV, ki je svoja najboljša leta doživljal na koncu sedemdesetih in začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je s klopi vodil legendarni Ernst Happel, se od katastrofalnega zaključka sezone 2008/2009 ni nikoli več zares pobral. V Bundesligi je bil odtlej najboljši sedmi – leta 2010 in 2013 –, pred dvema letoma pa je prvič v zgodovini izpadel iz elitne konkurence nemškega nogometa. Znamenita ura, ki je na HSV-jevem stadionu merila, koliko časa ta neprekinjeno nastopa v prvi ligi, se je zaustavila pri 54 letih.

V lanski sezone druge Bundeslige je Hamburgu dolgo odlično kazalo, a je nato v zadnjih krogih popustil in tako pristala na četrtem mestu, kar ni bilo dovolj za napredovanje med elito. V letošnji trenutno zaseda tretje mesto, ki po koncu sezone prinaša dodatne kvalifikacije za napredovanje. 

Čeprav je razlogov za padec nekdanjega velikana, ponosa severne Nemčije, ki je dolga leta služil kot protiutež najuspešnejšemu nemškemu klubu Bayernu iz Münchna, kar nekaj, se večina nogometnih strokovnjakov strinja, da sta bila omenjena dva tedna iz konca sezone 2008/2009 za moralo kluba in navijačev usodna. HSV je dobil bolečo zaušnico in opozorilo, da so se razmerja med ‘severnjaki’ spremenila, ob tem pa je zapravil veliko možnost za prvo evropsko lovoriko po letu 1983. V naslednji sezoni, ko se je pokal UEFA preimenoval v Evropsko ligo, je sicer HSV znova prišel v polfinale, kjer pa ga je izločil angleški Fulham.

Žoga, ki bo za vedno zapisana v zgodovino Werderja
Čeprav je Werder finale proti Šahtarju naposled izgubil, pa bo dogodek iz polfinala, ki je poskrbel za zmago nad velikim tekmecem za vedno zapisan v klubski zgodovini. Papirnata žoga, ki je odločila potnika v finale, je svoje mesto dobila celo v Werderjevem klubskem muzeju.