Veličasten večer Interja na Giuseppe Meazzi za mestni derbi v polfinalu

"Dokazali smo, da imamo celo vrsto kvalitetnih in izkušenih nogometašev, ki trdo garajo iz dneva v dan, za kar smo bili nagrajeni. Nadaljevali bomo v tem ritmu in še naprej verjeli vase. Polfinale proti Milanu bo posebna priložnost," je po uvrstitvi med štiri najboljše povedal bočni nogometaš Interja Denzel Dumfries. 

Nizozemec je po zmagi nad portugalskim velikanom odločen, da s soigralci še ni rekel zadnje: "Od začetka sezone govorimo, da lahko Ligo prvakov tudi osvojimo. To je naš cilj in želja obenem. Benfica je bila kakovosten nasprotnik, vendar smo odigrali 180 minut na najvišjem nivoju." 

Srečanje na Giuseppe Meazzi se je začelo v slogu. S fantastično koreografijo domačih navijačev, ki so svojim ljubljencem sporočili: "Borite se za nas, mi smo Milano," s čimer so zbodli mestne tekmece iz rdeče-črnega dela mesta, proti katerim se bodo pomerili za preboj v finale.

Prav tako kot koreografijo domačih navijačev je bilo – sploh glede na rezultat – pričakovati tudi prevlado gostov. Nogometaši Benfice so podjetno začeli, imeli žogo večino časa v svoji posesti, a si pravih priložnosti na začetku niso znali pripraviti. Zato pa so domači iz prvega pravega strela zadeli. V 14. minuti je Lautaro Martinez podal Nicolu Barelli, ki se je s fantastično potezo otresel nasprotnikovega branilca, potem pa z natančnim strelom v stičišče prečke in daljše vratnice poskrbel za zgodnje vodstvo Interja. 

Benfice prejeti zadetek ni zmedel, saj se je nadaljevala terenska premoč Portugalcev, vendar brez pravega učinka. Tako je kot prvi šele po pol ure igre zapretil Alejandro Grimaldo s prostega strela, izkazal se je Andre Onana. V 38. minuti pa so orli "iz nič" izenačili, ko je Rafa Silva z desne poslal natančen predložek v kazenski prostor, kjer je bil najvišji Fredrik Aursnes. 

Benfica je tako pred odhodom v garderobo dobila prepotrebno dozo upanja za drugi polčas, a Inter je v nadaljevanju pokazal vso svojo zrelost in izkušnje. V katero smer bo šla tekma, je dala slutiti že priložnost Francesca Acerbija po podaji Barelle. Potnik med štiri najboljše pa je bil dokončno odločen v 65. minuti. Inter je izigral Benficino obrambo po levi strani. Federico Dimarco pa je potem nesebično našel Martineza, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti za novo vodstvo črno-modrih.

13 minut kasneje je akcija Interja znova tekla po levi strani. Prav Dimarco je bil tisti, ki je v kazenskem prostoru našel Joaquina Correo, ki si je s preigravanjem v slogu soigralca Barelle ustvaril dovolj prostora za neoviran strel, ki ga je izvedel do potankosti. Odysseas Vlachodimos je bil še enkrat več nemočen in na Giuseppe Meazzi se je začelo rajanje ob uvrstitve v polfinale, kjer je Inter nazadnje igral v šampionski sezoni 2009/2010, ko ga je Jose Mourinho vodil do trojne krone. 

Ob izdatni prednosti je zbranost soigralcev Samirja Handanovića, ki je obračun spremljal s klopi, padla, kar je Benfica izkoristila. V 86. minuti je najprej znižal Antonio Silva. Globoko v sodniškem dodatku, ko je bil potnik v polfinale že dolgo odločen, pa je za izenačenje zadel Petar Musa, s čimer pa se v taboru Interja zagotovo ne bodo obremenjevali. 

Inzaghijevo zaupanje v začetno enajsterico se je znova izplačalo

Inter je na prvi tekmi kljub terenski premoči Benfice z zmago prišel do sijajnega izhodišča, zato ni bilo presenečenje, da Simone Inzaghi ni spreminjal začetne enajsterice. 37-letni Edin Džeko je še enkrat znova začel namesto Romeluja Lukakuja, ki je v Lizboni z bele točke zadel za končnih 2:0. Na drugi strani je prišlo do ene spremembe. Kapetan Nicolas Otamendi je odslužil tekmo prepovedi zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov in se je tako vrnil v osrčje obrambe, kjer je igral skupaj z Antoniem Silvo. Na klopi je ostal Brazilec Morato.