Solzno slovo: Iniesta v zgodnjih jutranjih urah sam sredi zelenice Camp Noua

Vedno naš. Hvala ti za tako veliko. Magični Andres. Za vedno. To je samo nekaj naslovov španskih (v večji meri katalonskih) športnih dnevnikov po nedeljski zadnji tekmi Primere Division v Barceloni, kjer je domača ekipa državni naslov potrdila z minimalno zmago nad Realom Sociedadom (1 : 0). A obračun bo šel v zgodovino zgolj in samo zaradi kapetana Barce Andresa Inieste, ki je po 22 letih zadnjič oblekel dres katalonskega ponosa na uradni tekmi.

Obračun je začel in deset minut pred koncem zapustil zelenico ob ovacijah, kakršne so na Camp Nouu pripravili zgolj največjim. Iniesta je bil v središču pozornosti med tekmo in tudi po zadnjem sodnikovem žvižgu, ko je na podelitvi pokala dvignil še svoj zadnji kos srebrnine in nato končal na rokah soigralcev, ki jih je z govorom uspel ganiti do solz.

Zelo vas bom pogrešal
"To je naporen dan, toda za menoj je 22 prekrasnih let. V ponos in užitek mi je bilo braniti ta grb, ki je po mojem mnenju najboljši na svetu," je med drugim dejal Iniesta. "Hvala vsem soigralcem. Zelo vas bom pogrešal," je nadaljeval Iniesta, ki je pokal prejel iz rok novega predsednika Španske nogometne zveze Luisa Rubialesa.

"Hvala navijačem za vse spoštovanje, ki so mi ga izkazali. Prišel sem kot otrok in zdaj s 34 leti odhajam kot mož. Hvala vam, ker ste me tako vztrajno prosili, naj ostanem. Vedno vas bom nosil v srcu. Že ves teden sem brez besed in lahko le še zakličem živela Barca, živela Katalonija in živela Fuentealbilla!" je še izdavil dolgoletni španski reprezentant, ki so se mu na zelenici pridružili najbližji.

Naslednja postaja japonski Vissel Kobe
Po koncu velikega slavja je Iniesta navijačem, ki so ostali najdlje, za enim od golov podelil več svojih dresov in kasneje dejal, da bi si želel, da bi jih lahko "razdelil 80.000". V kratkem naj bi bila potrjena njegova selitev na Japonsko, kjer bo okrepil Vissel Kobe. 

"Čustveno je bilo," je po koncu tekme priznal tudi trener Barce Ernesto Valverde. "Ko so ljudje zadovoljni in se želijo posloviti od nekoga, kakršen je Andres, potem dajo vse od sebe. Danes je bil Andresov dan in ljudje so poskrbeli, da je bilo vse skupaj še bolj posebno. Tega ne moreš opisati. Lahko bom rekel, da sem bil na tej tekmi, da sem bil trener v tem trenutku. To so zgodovinski nogometaši in bile so njegove zadnje minute."

Iniesta, ki po odhodu z zelenice in med podelitvijo ni mogel zadrževati solz, se je pozno zvečer oziroma zgodaj zjutraj spet pojavil na zelenici Camp Noua. Sam in bosonog, kot da bi želel še zadnjič začutiti vsak košček trave, na kateri mu je bil v trofej polni karieri kos le malokdo.