Iličić izlil dušo: Igral bom, dokler bom lahko stal na nogah

Josip Iličić se je po osebnih težavah, zaradi katerih je izpustil tudi zgodovinski nastop Atalante na zaključnem turnirju Lige prvakov v Lizboni, vrnil v velikem slogu. Še posebej težko je čakal nastope v dresu z državnim grbom, v sklopu katerih je po razočaranju na prijateljski tekmi z Azerbajdžanom (0:0) nekaj dni kasneje prinesel zmago ekipi Matjaža Keka v petem krogu Lige narodov nad Kosovom (2:1).

"Kaj reči po takšni zmagi? Ni slajšega kot zabiti gol v zadnji minuti, ampak ... Vseeno mislim, da smo si to zmago zaslužili. Mislim, da smo pokazali veliko več kot proti Azerbajdžanu. Pač zgodil se nam je ta zadetek, ki smo ga dobili, ampak pokazali smo karakter, da smo iz pravega testa, da lahko napredujemo, in mislim, da je to na koncu zaslužena zmaga," je o zmagoviti enajstmetrovki v 94. minuti povedal Iličić.

'Po desetih letih vas še kar preseneča?'
Kranjčan je bil v osrčju akcije tudi pri izenačujočem zadetku v drugem polčasu, ko je v ogenj poslal Petra Stojanovića, ta pa je idealno zaposlil Jasmina Kurtića.

"Moje poteze? Po desetih letih vas še kar preseneča? To pride, jaz imam neke svoje kombinacije v glavi, videl sem, da sem zaprt. S 'Stojketom' se pač dobro ujameva, zdaj že nekaj časa igrava skupaj in vem, da je vedno za mano, ko ne vidim rešitve. Slišal sem ga, sploh zdaj, ko ni navijačev, tako da ... Midva morava čim več sodelovati, mislim, da bi lahko danes izkoristila še več, kot sva. Upam, da bova skupaj napredovala in da bo še veliko takšnih akcij in zadetkov," je bil na novinarski konferenci po tekmi dobro razpoložen Iličić.

"Nočem se vračati, pomembno mi je, da sem tu, s temi fanti. Rekel bi ... Zadnji mesec je bil kar dolg zame, saj kar nisem mogel dočakati, kdaj bo ta reprezentančni zbor. Tekme so se vrstile ena za drugo, v moji glavi pa je bilo samo to, kdaj bo že prišel ta premor, da se vrnem spet s temi fanti, da se podružimo, da se vrnem domov ... Po eni strani tudi zaradi družine, a po drugi zato, da sem tukaj s svojo drugo družino, s temi igralci, ki so mi bili v oporo. Že pred tekmo z Azerbajdžanom sem rekel, da sem bil zelo ponosen nanje, na to, kar delajo, in da želim biti del te reprezentance, dokler bom lahko. Ko bom začutil, da ne morem več, se bom samo odmaknil in to je to. Rad bi se zahvalil vsem skupaj, ker so me tako sprejeli. To sem čutil že po tekmi z Grčijo, ko sem prišel v garderobo. Da sem dobrodošel, da me ta reprezentanca potrebuje in da ji hočem še pomagati."

Tega ne želi nikomur
Dotaknil se je tudi najtežjih trenutkov v minulih mesecih, v katerih je bil, kot je razkril njegov klubski soigralec in dobri prijatelj Alejandro Gomez, tudi okužen z novim koronavirusom. Iličić pravi, da mu je iz črne luknje poleg družine ter soigralcev pri Atalanti in reprezentanci pomagala tudi ljubezen do nogometa.

"Če bi vam vse to razlagal, bi po mojem tukaj sedeli do jutri. Sam pri sebi sem vedel, da se bom vrnil, da je bila to edina možnost, da se izvlečem iz vsega skupaj," je dejal Iličić. "Ta ljubezen do nogometa, do moje družine, do vseh okoli mene ... Za družino lahko rečem, da mi je bila v največjo podporo. Tega, kar sem doživel jaz, ne želim nikomur," je nadaljeval.

"Ampak to je za mano, gledam naprej, vsaka negativna stvar te naredi močnejšega, boljšega. V nogometu še nisem rekel zadnje, rekel bi lahko, da najlepše prihaja. Zdaj sem dobesedno začel uživati. Zavedam se, da pred seboj še nimam ne vem koliko kariere, ampak hočem dati zadnji atom moči za to, kar ljubim že vse življenje: za to žogo in to igrišče. Lahko bi samo rekel, to pa sem rekel tudi velikokrat v klubu: 'Fantje, ko bi vi vedeli, kako je lepo igrati nogomet!' To imam vedno v glavi, igral ga bom, dokler bom lahko stal na nogah."

Razmišljal je, da bi se umaknil
Priznal je, da je razmišljal tudi o reprezentančni upokojitvi, a bo izbrani vrsti več kot očitno z vsem srcem pomagal pri potegovanju za prvi nastop na velikih tekmovanjih po SP 2010. 

"Bili so trenutki, ko sem razmišljal, da bi se umaknil, da bi ponudil možnost drugim fantom. Ampak še sem sposoben, še čutim, želim si to tekmovanje ..." se je proti SP 2022 obrnil Iličić. "Mogoče zdaj to že preveč poudarjam. Jaz bom storil vse, da nam uspe kot celoti, vemo pa, da bomo morali, če bomo hoteli kaj narediti, igrati tako, kot smo danes. Da tudi po zadetku odreagiramo in pokažemo, da znamo tudi v težkih trenutkih. S tem se naredita tudi neka skupina in osebnost igralcev. Že kar nekaj časa sem v tej reprezentanci in se dobro spomnim, kako je bilo, ko sem prišel. In zavedam se, da so zdaj oni v situaciji, v kakršni sem bil jaz prej, in da moram pomagati tem fantom, da pridemo do želenega cilja."

Kek zadovoljen s karakterjem pred odhodom na odločilno tekmo v Atene
Slovenci so večino nedeljske tekme prevladovali in si na koncu prislužili pohvale selektorja Matjaža Keka za pravi karakter. S tem odnosom se bo v ponedeljek popoldne izbrana vrsta odpravila v Grčijo, kjer jo v sredo čaka še zadnja tekma.

"Ob zmagi in treh točkah me veselita tudi karakter in pa zavedanje, kako pomemben je vsak posameznik v ekipnem duhu. Prav ekipa je po prejetem zadetku reagirala na vse težave in na edini pravilen način. Tu si z moje strani zasluži velik kompliment," je po tekmi dejal Kek.

Dodal je, da so naredili tudi tisti korak naprej, ki so si ga želeli in napovedovali. Neporaženi so sedem tekem zapovrstjo, pri nedeljskem slavju pa gre zasluga tudi najizkušenejšima Iličiću, strelcu odločilnega gola z bele pike globoko v sodniškem dodatku ter navdahnjenemu mojstru, ki je pri prvem slovenskem zadetku s prefinjeno podajo omogočil Petru Stojanoviću vtekanje v kazenski prostor, in Kurtiću, ki je Stojanovićevo podajo spremenil v gol. Kurtić je tako dosegel svoj drugi zadetek v državnem dresu. 

Vesel, ker je prehitel Rudonjo
"Jasmin je bil zelo vesel, ker je na reprezentančni lestvici strelcev prehitel Mladena Rudonjo," je povedal Kek. Spomnimo, Mladen Rudonja je svoj edini zadetek dosegel v Romuniji na sloviti povratni tekmi, ki je Sloveniji 14. novembra 2001 prinesla pot na svetovno prvenstvo 2002. Slovenija je trenutno od velikega tekmovanja še precej oddaljena, nenazadnje jo prihodnje leto čakajo še celotne kvalifikacije za SP 2022, a nastavki trdnih temeljev za dosego večjega uspeha po dolgih letih (nazadnje je Slovenija na velikem tekmovanju igrala leta 2010 na SP) se po selektorjevih ocenah počasi kažejo.

"Mislim, da je bila raven igre proti Kosovu na neprimerno višji ravni kot proti Azerbajdžanu," je ocenil Kek. Proti Azerbajdžancem si Slovenci na prijateljski tekmi praktično celo tekmo niso priigrali kakšne resne priložnosti. V nedeljo je bilo drugače, obenem so domači imeli enajst udarcev iz kota, skoraj dve tretjini žogo v svoji posesti, 15-krat so poskusili s streli, od tega štirikrat v okvir vrat, kar kaže na večjo navdahnjenost v napadalnem delu igre.

Kek je sicer opozoril, da je bilo še vedno kar nekaj napak in izgubljenih žog na sredini igrišča, kjer pa je vseeno ob odsotnosti kaznovanega Jake Bijola pohvalil njegovo zamenjavo. 

Izpostavil Belca in Vetriha
"Če bi hotel koga izpostaviti, bi najprej Vida Belca, ki je mirno reagiral, ko je bilo jasno, da Jan Oblak ne bo mogel igrati, in pa tudi Amedeja Vetriha," je po tekmi dejal selektor.

Na koncu koncev pa Kek noče izpostavljati posameznikov in išče pravi ekipni duh, ki je po njegovem edina pot, da slovenskemu reprezentančnemu nogometu uspe kakšen nov korak v pravo smer. Enega teh bodo Slovenci morali narediti kmalu. Sredin obračun z Grki v Atenah bo odločal o prvem mestu v skupini 3 lige C in posledično o tistem, ki bo napredoval v ligo B. Slovenija ima pred njim 13 točk, Grčija dve manj, kar pomeni, da bi Kekovim izbrancem za želeno zadostoval že neodločen izid.

Slovenci so s 13 osvojenimi točkami tudi najboljši v celotni ligi C, kjer sicer v skupini 1 za zdaj vodi Črna Gora (10), v skupini 2 Severna Makedonija (9), v skupini 4 pa Belorusija (10). Biti najboljši v tej pa tudi nosi svoj čar, saj ohranja tisti ekipi vsaj delček več možnosti za dodatne kvalifikacije za SP 2022, če ji spodleti v rednih kvalifikacijah.