Shehata proti Midu: Spor, ki je začel zlato obdobje egiptovskega nogometa

Egipt je v polfinalu domačega prvenstva proti Senegalu veljal za favorita, a tega na igrišču nikakor ni uspel upravičiti. Žilavi gostje so se pri izidu 1:1 dobro držali, ko se je trener Hassan Shehata odločil za potezo, ki je izzvala veliko začudenja. Svojega največjega zvezdnika, napadalca Mida, ki je tedaj igral za Tottenham, je potegnil z igrišča in ga nadomestil z Amrom Zakijem, nepoznanim napadalcem iz domačega prvenstva. 

Mido, ki je bil v navzkrižju že s prejšnjim selektorjem Marcom Tardellijem, je ob odločitvi Shehate povsem izgubil živce. Najprej mu je že z igrišča namenil nekaj ostrih besed, ko pa ga je le zapustil, se je napetost med obema še zaostrila. Da Shehata in Mido nista fizično obračunala, je poskrbel tedaj 39-letni rezervist Hossam Hassan, ki je petelina uspel ločiti.

Občinstvo na nabito polnem stadionu v Kairu ni moglo verjeti svojim očem. Zdelo se je, da je incident za Shehato, ki je bil že pred začetkom turnirja na udaru številnih kritik, začetek konca. Tri minute kasneje pa se je vse obrnilo na glavo. Egipt je napadal po levi strani, visok predložek je v kazenskem prostoru dočakal prav Zaki, ki ga je s svojim prvim dotikom na srečanju poslal za hrbet senegalskega vratarja. Stadion Nasser je eksplodiral, Shehata pa je z burnim proslavljanjem dal jasno vedeti, kaj si misli o incidentu izpred nekaj minut. 

Nekaj dni kasneje je Egipt po izvajanju enajstmetrovk v finalu premagal Slonokoščeno obalo s 4:2. Mido pa je bil od državne nogometne zveze kaznovan s šestmesečno prepovedjo nastopanja. Dvomljivci so bili utišani. Shehata je postal junak naroda, a to je bil zgolj začetek zlate dobe egiptovskega nogometa. 

Najprej Gana in nato še Angola
Dve leti kasneje so faraoni pod njegovim vodstvom uspeh ponovili v Gani. Brez Mida, ki kljub izteku prepovedi ni našel mesta med triindvajseterico reprezentantov. Najlepši prikaz kakovosti tedanje zasedbe smo videli v polfinalu, ko so faraoni brez pravih zvezdnikov razbili Slonokoščeno obalo z Didierjem Drogbajem in bratoma Toure na čelu. 

Leta 2010 je pokal narodov gostila Angola. Egipčanov kljub dvema zaporednima naslovoma analitiki niso uvrščali v ožji krog favoritov. Ekipa, ki jo je Shehata poslal v Angolo, naj bi bila prestara za ponovitev uspeha, poleg tega pa v svojih vrstah ni imela pravega napadalca. Mido pa je prvenstvo znova spremljal iz domačega naslanjača. 

Shehata je pred odhodom presenetil javnost, ker je v ekipo uvrstil napadalca Geda. Ta si je kruh služil pri El Ittihadu v domačem prvenstvu in je v tisti sezoni na 25 tekmah zmogel zgolj šest zadetkov, za nameček pa do tedaj še ni nastopil na niti eni uradni reprezentančni tekmi. Nad odločitvijo selektorja so bili začudeni celo nekateri nogometaši, ki za Geda pred izborom sploh še niso slišali, so pred časom zapisali pri angleški nogometni reviji FourFourTwo. 

Joker s klopi
A odločitev – tako kot tista iz 78. minute polfinala štiri leta poprej – se je izkazala za zadetek v polno. Čeprav Gedo ni začel niti ene same tekme, je prvenstvo zaključil kot najboljši strelec s petimi zadetki. Odigral pa je vsega skupaj le 167 minut.

Na prvi tekmi je v 87. minuti zapečatil usodo Nigerije. Na drugem srečanju je zabil za končnih 2:0 proti Mozambiku. V tretji tekmi skupinskega dela se med strelce ni vpisal, a so bile misli egiptovskih nogometašev takrat že usmerjene v četrtfinalni obračun. Tam jih je čakal Kamerun z zvezdnikom Interja Samuelom Eto’ojem. 

Gedo je vstopil v 67. minuti pri izidu 1:1, ki se do konca rednega dela ni več spremenil. Se pa je v drugi minuti podaljška, ko se je med strelce vpisal – da, uganili ste – prav Gedo. V polfinalu so Egipčani s 4:0 razbili Alžirijo, Gedo je dobil 31 minut, kar je bilo znova dovolj, da se je enkrat vpisal med strelce. 

V finalu je Shehatovo četo čakala Gana, ki si je želela pokrpati rane izpred dveh let, ko na domačem prvenstvu ni uspela upravičiti pričakovanj navijačev. V napeti in trdi tekmi z malo priložnostmi je Gedo začel na klopi, v igro pa je vstopil v 70. minuti. 15 minut kasneje je padel odločilni zadetek za končnih 1:0. Kdo ga je zabil, pa vam je verjetno že jasno.

Edini zadetek na finalnem obračunu leta 2010:

To je bilo Za Shehato zadnje veliko tekmovanje na egiptovski klopi. Odvodil je tri afriška prvenstva in vsa tri dobil. Kot edini v zgodovini. Egipt je popeljal vse do devetega mesta na Fifini lestvici. In to brez zvezdnikov svetovnega formata. Leto po zadnjem slavju se je poslovil kot junak naroda. Incident z Midom, po katerem se je za nekaj minut zdelo, da za Shehato pomeni začetek konca, pa se je naposled izkazal za konec začetka.