Gianni Infantino pred zapleteno nalogo: 'Vsi upajo, da so napovedane reforme v Fifi mišljene resno ...'

Kongres Fife je pokazal distanco do prejšnjega predsednika Josepha Blatterja, saj na kongresu v povezavi s človekom, ki je Fifo vodil zadnjih 17 let in jo pripeljal do izredne finančne moči, ni bilo vidnega nič. Švicarju prav nič ne pomaga niti dejstvo, da še naprej vztrajno zanika, da bi bil kakor koli sam vpleten v nogometno korupcijo. "Moja napaka je bila, da sem zaupal ljudem in nekateri so to izkoristili," ponavlja Blatter. Glede na sestavo organov pa obstaja velika nevarnost, da se bo uveljavljeni sistem nadaljeval. Tudi Greg Dyke, predsednik angleške zveze, je tokrat televizijskim kameram neposredno pred volitvami dejal: "Od prvih aretacij naprej se je nogometni svet dramatično spremenil in to se zdaj ne bo kar tako končalo. Menim, da se bo nadaljevalo in Fifa v najslabšem primeru lahko uniči sama sebe." Da zgodba ni končana, opozarja tudi glavna ameriška preiskovalka Loretta Lynch: "Sledimo dokazom in nadaljujemo preiskave. Sama upam, da so napovedane reforme v Fifi mišljene resno." Strah funkcionarjem še naprej vzbujajo več tisoč strani obsegajoči dokumenti na tožilstvih v Švici in New Yorku, kjer vse sumljive transakcije niti še niso pregledane. Na udaru so predvsem nogometni mogotci iz Srednje in Južne Amerike, ki so svoje koruptivne posle opravljali preko ameriških finančnih institucij in v ZDA preiskovalci tega niso prezrli. Med osumljenimi so, denimo, prav vsi predsedniki brazilske zveze od leta 1989. Dimenzije korupcije razkriva prav Brazilija, kjer se je pred časom pojavil dokument, ki je šokiral tamkajšnjo javnost. Morda prav tako kot polfinalni poraz 1:7 na SP z Nemčijo. Kot je poročal nemški WDR, so nekateri brazilski mediji prepričani, da njihova reprezentanca sploh ni več brazilska. Pred leti je zveza namreč marketinške pravice reprezentance do leta 2022 prodala agenciji iz Savdske Arabije, ki za vsako tekmo zvezi odšteje nekaj več kot milijon dolarjev.

Podroben pregled pogodbe pa razkriva zahteve, da selektor, denimo, poškodovanega nogometaša zamenja z igralcem, ki ima približno enako tržno vrednost, kar pred učinek nogometaša na igrišču postavlja marketing in mladi skorajda niso upravičeni do igranja. Tudi to naj bi bil eden od razlogov za katastrofo z Nemci, kritični novinarji pa trdijo, da so funkcionarji s pogodbo s Savdijci tudi neposredno obogateli. Med kandidati, ki so se potegovali za predsedniško mesto, je bil prav zaradi vsesplošne koruptivnosti, ki jo je povzročilo bogastvo v nogometu, v Evropi najbolj sprejemljiv Infantino, pa čeprav velja za učenca suspendiranega predsednika Uefe Michaela Platinija, ki se je skupaj z Blatterjem ujel v korupcijsko zanko. Ob tem ne moti dejstvo, da se je v volilnem boju posluževal podobnih obljub kot njegov predhodnik. Med temi so več sredstev za posamične kontinentalne federacije, več mest v izvršnem odboru in razširitev zaključnega turnirja SP z 32 na 40 ekip, kar bi posamičnim konfederacijam dalo dodatna mesta. Neslišane so bile tudi kritike profesorja kazenskega prava baselski univerzi Marka Pietha, da je bil Infantino eden tistih, ki so preprečili reformo Fife leta 2013. Švicar, ki govori šest jezikov, je šel v predvolilnem boju celo tako daleč, da je v primeru izvolitve obljubil Rusom, ki gostijo SP 2018, da se bo do takrat naučil rusko. Med protikandidati sta bila jordanski princ Ali in Francoz Jerome Champagne že vnaprej nekako brez možnosti. Južnoafričan Tokyo Sexwale, nekdanji soborec in sojetnik Nelsona Mandele v boju proti apartheidu, je skrivnosten poslovnež, ki je po spremembi sistema v domovini obogatel preko noči. Mediji so mu očitali netransparentno poslovanje, kar je vseskozi zanikal, najhujša pa je bila obtožba nekdanjih soborcev, da je poneveril sredstva iz sklada za sojetnike v zloglasnem zaporu Robben Island pred Cape Townom. V Evropi je bil nekako nesprejemljiv tudi bahrajnski šejk Salman bin Ibrahim Al Khalifa. Ta naj bi bil neposredno vpleten v nasilno zatrtje demonstracij šiitske večine leta 2011, ki ji vlada sunitska manjšina. Kljub možnosti naj ne bi nič naredil za priprte športnike, tudi nedolžne, ki so bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni in so jih celo mučili.

A nogomet ne pozna le težav iz držav z velikim tveganjem korupcije in Evropa se spretno spreneveda. Najbolj izstopajoče je bilo poročanje časnika Spiegel o korupciji pri kandidaturi Nemčije za SP 2006, v katero naj bi bilo kot posrednik vpleteno tudi podjetje adidas. Vse to zdaj preiskuje tudi tožilstvo, kjer pri neobičajnih poslih sumijo vsaj utajo davkov. Nemški novinarji so s prstom pokazali tudi na Franza Beckenbauerja, ki naj ne bi delal napak le pri domači kandidaturi. Bil je tudi močan podpornik kandidature Rusije za SP 2018 in takorekoč neposredno po izboru Rusije je "Kaiser Franz" postal ambasador ruske plinske industrije. O koruptivnosti so pri izboru Katarja za SP 2022 pisali tudi pri tekmecih v Angliji. Vsaj v Evropi se je vse bolj razširilo mnenje, da so Rusi in Angleži do SP prišli s podkupovanjem. Na Otoku so ob obtožbah pozabili, da so v klubski nogomet že davno spustili mogotce iz arabskega sveta in oligarhe iz Rusije, na katere s prstom kažejo le po potrebi. A ti so v London, Manchester in druge tradicionalne sredine prišli tudi zaradi denarja. Samo prodaja ligaških TV pravic bo elitnim angleškim klubom v prihodnjih štirih letih navrgla sedem milijard evrov, skupaj s pravicami za evropske tekme in tekme reprezentance naj bi se ta znesek povečal celo na devet milijard. A človekove pravice, transparentnost, korupcija niso bili moteči niti pri arabskem financiranju pariškega PSG, pri nekdanjih poslih družine Gadafi v Italiji in drugod. Tudi nemški Bayern München, tam je pred leti za poneverbo poskrbel legendarni Uli Hoeness, se je brez pomislekov odpravil na gostovanje na pogosto kritizirano Kitajsko. Razlog je kakopak denar. Bavarci naj bi imeli na Kitajskem okrog 90 milijonov navijačev in želja kluba seveda je, da bi vsak posedoval vsaj originalen dres. Tudi v nemškem nogometu so sredstva od prodaje TV pravic vse večja in z novo pogodbo naj bi se Nemci za Angleži zavihteli na drugo mesto. Tukaj so še druge pogodbe. Adidas kot sponzor je, denimo, nazadnje za sodelovanje z zvezo odštel 250 milijonov evrov, zdaj se glasno govori o milijardi.