Dan slave je (zares) prišel: Francija se je odela v barve francoske zastave

Dan slave je (zares) prišel, vzklikajo množice na francoskih ulicah in slavijo drugi naslov svetovnih nogometnih prvakov. Vsa država praznuje, tako v mestih kot v vasicah odmeva marsejeza. In prav v znameniti francoski himni se skriva verz "Dan slave je prišel", ki ga vzklika na desettisoče navijačev. 

"Bravo, Didier!" vzklikajo navijači v priznanje selektorju Didierju Deschampsu, ki je bil leta 1998 kapetan tedanje zmagovalne ekipe. "Francoska ekipa se je spet zapisala v zgodovino svetovnega nogometa. Preprosto čudežno," pa pišejo francoski časopisi. 

Prizori iz Pariza so neverjetni. Po Elizejskih poljanah se je po zmagi valila modro-belo-rdeča množica ljudi proti slavoloku zmage, ki tokrat še kako upravičeno nosi to ime. 

Ni Francoza, ki v tem trenutku ne bi proslavljal. Celotna država se je odela v barve francoske zastave. Ljudje so zavzeli ulice Pariza, plešejo po ulicah, v en glas pojejo Marseljezo in slavijo. Po 20 letih se naslov svetovnih nogometnih prvakov vrača v Francijo.

Ko se je iztekla še zadnja sekunda tekme, je izbruhnil krik veselja in navdušenja, na tisoče Francozev je v en glas slavijo zmago. 

Elizejske poljane in Marsovo polje pod Eifflovim stolpom sta odeta v francoske zastave. Navijači dobesedno kričijo in skačejo od veselja. Nekateri mediji poročajo, da se je v francoski prestolnici zbralo celo milijon nogometnih navdušencev. Slavje se bo nadaljevalo še dolgo v noč. V Parizu so zmago obeležili tudi z ogromnim ognjemetom.

Navdušenja ni skrival niti francoski predsednik Emmanuel Macron, ki si je tekmo ogledal na stadionu Lužniki. Po spletu so že zaokrožile fotografije njegovega gorečega navijanja.

Vzdušje v Parizu je neverjetno. Navdušenja ni ustavil niti drugi gol Hrvatov. Navijanje ni pojenjalo skozi celo tekmo. Navijači so po četrtem doseženem golu svoje izbrane vrste že skorajda začeli proslavljati zmago. Če se je po prvem polčasu tresel Pariz, se je ob koncu tresla celotna Francija. Noro navdušenje, solze sreče in veselja, Francija je ob vsakem golu ponorela. 

Visoko v zrak so plapolale zastave, množica je kričala od veselja. Ljudje so dobesedno plesali po ulicah in cestah Pariza. Navijači so zasedli lokale, restavracije, tekmo so spremljali na postajah in metrojih. 

Neverjetno vzdušje je Pariz prevzelo že v zgodnjih jutranjih urah

V francoski prestolnici se je zbralo na stotisoče ljudi, ki so zavzeli ulice Pariza. Več tisoč glave množice navijačev so preplavile Elizejske poljane ter Marsovo polje, kjer stoji znameniti Eifflov stolp. 

Množica je v en glas prepevala navijaške pesmi in Marseljezo, v Parizu pa praktično ni bilo mogoče najti človeka brez zastave v rokah ali porisanega obraza. 

Ulice so bile neprehodne, povsod so navijači spremljali  tekmo in stiskali pesti za svoje 'modre' junake. 

Ob začetku tekme so bile oči Pariza uprte v v velike ekrane, postavljene po Marsovem polju, pod znamenitim Eifflovim stolpom. Ob žvižgu, ki je naznanil začetek finalne tekme, je množica v eno utihnila in napeto spremljala začetek tekme. 

Celotni Pariz je v en glas prepeval francosko himno, skupaj s svojimi nogometnimi junaki, le nekaj minut pred začetkom finalne tekme. 

Francija se je v finale svetovnega nogometnega prvenstva uvrstila trikrat, pred natanko 20. leti pa je prvič v zgodovini osvojila naslov svetovnih nogometnih prvakov. Za svoje nogometne junake bodo Francozi navijali po celotni državi, največja množica bo navijala na Elizejskih poljanah. Približno 90.000 glavo množico pričakujejo pred Eifflovim stolpom, po celotni državi pa je postavljenih kar 230 navijaških con z velikimi ekrani.

Francoski mediji: 'Obramba diktira svoje zakone vojni'

Francoski mediji so sicer polni upanja za vnovično zmago svojih nogometnih junakov, a opozarjajo, da Hrvatov ne gre podcenjevati. Zaznati je predvsem miselnost, da je Francija favoritinja za zmago, a da ji to v preteklosti ni prineslo sreče. Ko so se prvič uvrstili v finale leta 1998 je za favorita veljala Brazilija, a so jo Francozi premagali. Leta 2006 pa so se v finalu pomerili z Italijo in veljala za majhno favoritinjo, a je bila na koncu poražena. 

Na dan finala mediji izpostavljajo, kako se je Hrvaška prebila v finale po treh podaljških in dveh zmagah po enajstmetrovkah, in to ob precej šibkih nasprotnikih, a obenem opozarjajo, da modri na ognjene nikakor ne smejo gledati zviška.

Izpostavljajo tudi razlike v taktiki, zlasti razlike v obrambi. Le Monde ob tem navaja besede pruskega generala in vojaškega teoretika Carla von Clausewitza, da "obramba diktira svoje zakone vojni".

Poostreni varnostni ukrepi v Franciji, mobilizirali so vse, kar so lahko

V Franciji ta konec tedna veljajo strogi varnostni ukrepi. V soboto so v državi, ki jo je zadnja leta pretreslo več terorističnih napadov, obeleževali državni praznik, v spomin na 14. julij 1789, ko se je za napadom na Bastiljo začela francoska revolucija.

Za varnost v državi skrbi 110.000 policistov in žandarmerije, od tega 4000 v Parizu. Notranji minister Gerard Collomb pravi, da so mobilizirali vse, kar so lahko.

'Različne korenine imamo, iz tega je narejena Francija'

Nogometni uspeh je v Franciji sprožil tudi razprave o priseljevanju in integraciji. Francoski narod namreč svoje upa polaga v igralce, kot so Pogba, Dembele, Umtiti in Mbappe. Kylian Mbappe velja za 19-letni fenomen alžirskih in kamerunskih korenin. Pravzaprav je od 23 igralcev, ki zastopajo Francijo na svetovnem prvenstvu, 17 nogometašev priseljencev ali so otroci priseljencev, 12 jih ima afriške korenine, piše Euronews. 

"Različne korenine imamo, iz tega je narejena Francija, lepa Francija. Vsi smo Francozi, veseli, da nosimo ta dres. Vesel sem, da sem odraščal v Franciji, da poznam francosko kulturo, čeprav sem hitro odšel v tujino," poudarja reprezentant Paul Pogba.