V raziskavi 1134 nogometašev in 468 nogometašic se je pokazalo, da je 13 odstotkov nogometašev in 22 odstotkov nogometašic prijavilo simptome, ki so značilni za depresijo. Približno eden na pet igralcev ali igralk nogometa pa ima simptome tesnobe.

"Odstotek tistih, ki so prijavili simptome, je precej višji pri nogometaših, ki so zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo v nogometni industriji. Če k temu dodamo še dejstvo, da se je veliko igralcev znašlo v karanteni stran od svojih družin, od domačega okolja, ni čudno, da je anksioznost še toliko večja. Največ k vsemu skupaj prispeva negotovost, v kateri smo se znašli," je dejal nekdanji francoski nogometaš in glavni zdravstveni delavec FIFProja Vincent Gouttebarge. V podobni raziskavi FIFProja, ki so jo opravili decembra in januarja, je bil odstotek igralcev s simptomi depresije in tesnobe znatno nižji, še opozarja Gouttebarge.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.