Nova klofuta za 'superligaše': Evropska komisija zagovarja obstoječi model evropskega nogometa

Stališča Evropske komisije namenjena Evropskemu sodišču poudarjajo pomen športnih zaslug v nogometu in obstoječe piramidne strukture, v kateri ekipe izpadejo oz. napredujejo, nadzira pa jo Uefa. Evropska komisija načrte evropske Superlige za večinoma zaprto tekmovanje prikazuje kot jasno grožnjo obstoječemu modelu evropskega nogometa. 

Kot ugotavljata novinarja Nicholas Hirst in Lewis Crofts, Evropska komisija ni naklonjena zaprtemu tipu tekmovanja, kot ga predvideva zloglasna Superliga. Poleg tega je MLex prišel tudi do informacij, da se Evropska komisija ne strinja z očitki ustanoviteljev Superlige, češ da Uefa, ki ima sedež izven Evropske unije, ni ustrezen organ, da bi soodločala, kakšen je primeren evropski model nogometa. Evropska komisija, tako Mlex, naj bi zavrgla tudi argumente ustanoviteljev Superlige, da je Uefin pristop do športa od države do države v nasprotju z enotnim modelom trga in da je Uefa pri tem v navzkrižju interesov. 

Maja se je sodnik madridskega sodišča Manuel Ruiz de Lara, ki obravnava tožbo podjetja European Superleague Company SL proti Uefi in Fifi, obrnil na Evropsko sodišče. To naj bi razpravljalo o monopolnem položaju Uefe in Fife pri organizaciji in vodenju klubskih tekmovanj, kar je po mnenju sodnika Ruiza de Lare v nasprotju z evropsko zakonodajo.

Mnenje Evropske komisije bi lahko spremenilo pristop sodnikov 
Ustanovitelji Superlige sicer trdijo, da je bila grožnja Uefe, da bodo izključili klube in igralce, ki sodelujejo v novem vseevropskem tekmovanju, v katerem sodelujejo številni največji evropski klubi, zloraba prevladujočega položaja v nogometu.

Real, Barcelona in Juventus sicer še ohranjajo projekt Superlige 'na aparatih', potem ko se je ostalih devet ustanovnih članov umaknilo iz projekta in pristalo na plačilo kazni. Evropska komisija ima sicer le svetovalno vlogo pri vsem skupaj, toda gre za pomembno pravno mnenje, saj gre za vodilni protimonopolni organ EU. Vse to, ugotavljata novinarja MLex, bi lahko pomenilo tudi to, da bi sodniki spremenili pristop k primeru. MLex še dodaja, da izvršni organ Evropske unije ni izrazito naklonjen niti eni niti drugi strani.  

Vodilni protimonopolni organ Evropske unije sicer ugotavlja, da je možno, da bi imelo športno telo (v tem primeru Uefa) moč, da bi zaustavilo ali odobrilo nove projekte, če se to naredi za doseganje legitimnega cilja. Jasno je tudi, da zagovarjanje športnega modela piramide enakih možnosti, ki pomeni napredovanje in izpadanje klubov – sodeč po mnenju Evropske komisije – sodi med legitimne cilje, še pišeta novinarja MLex.  

Avtorja članka sicer ugotavljata, da je težava za Uefo ta, da bi po mnenju Evropske komisije takšen pristop moral biti kodificiran z jasnimi in transparentnimi kriteriji. Toda Uefina pravila so trenutno nejasna. Zato naj bi posamezni državni sodniki članic morali presoditi, ali je Uefin pristop k avtorizaciji konkurenčnega tekmovanja dovolj koristen, da pri tem odtehta kakršno koli škodo.  

Pri vprašanju, ali bi Uefino kaznovanje klubov in igralcev pomenilo zasledovanje legitimnega cilja, če bi ti sodelovali v 'ubežniških' projektih, Evropska komisija uporablja enak kriterij. Če so pravila jasna, bi izključitev ekip in igralcev, ki spodkopavajo obstoječi športni model, bila sorazmerna. Toda vrnitev takšnih igralcev nazaj pod okrilje Uefe, ne bi bila sorazmerna, ugotavlja Komisija. V kolikor jasnih pravil ni, potem mora posamezni državni sodnik članic uravnotežiti prednosti in slabosti, dodajata avtorja.