Pred nedeljskim finalom, kjer se bo Španija borila za svoj četrti, Anglija pa sploh prvi naslov evropskega prvaka, je zdaj pravi čas, da se za trenutek ali dva vrnemo daleč nazaj v zgodovino vseh finalov evropskih prvenstev. Del te zgodovine bo postala prav ena izmed reprezentanc, ki bo uspešnejša v nedeljo v Berlinu.
Euro se je prvič odvil leta 1960 v Franciji. Prvi finale tega prvenstva je bil 10. julija 1960 na stadionu Parc des Princes v Parizu, kjer sta se pomerili reprezentanci Sovjetske zveze in Jugoslavije. Finalna tekma med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je bila dramatična in napeta. Jugoslavija je hitro prevzela pobudo in v 43. minuti je Milan Galić dosegel prvi gol na tekmi ter Jugoslavijo popeljal v vodstvo z 1:0. Sovjetska zveza je hitro odgovorila, saj je že dve minuti pozneje Slava Metreveli izenačil na 1:1. V 113. minuti je Viktor Ponedelnik zadel odločilni gol, ki je Sovjetsko zvezo popeljal do zmage z 2:1 in s tem prvega naslova evropskega prvaka v nogometu.
Evropsko prvenstvo 1976, ki je potekalo v Jugoslaviji, je prineslo enega najbolj nepozabnih finalov v zgodovini nogometa. Finale med Češkoslovaško in Zahodno Nemčijo ni bil le napet in poln dramatičnih trenutkov, ampak je bil tudi prizorišče enega najbolj slavnih trenutkov v zgodovini nogometa – strela z enajstih metrov Antonina Panenke. Ta slaven strel so pozneje poskušali ponoviti mnogi, nekateri uspešno, drugi manj. A Panenka je bil prvi, ki je bil dovolj drzen.
Leta 1992 je evropsko nogometno prvenstvo, ki ga je gostila Švedska, prineslo eno največjih senzacij v zgodovini športa. Danska, reprezentanca, ki se sploh ni kvalificirala na prvenstvo, je na koncu dvignila pokal. Kvalifikacije so se končale neuspešno, saj so Danci zasedli drugo mesto v svoji skupini za Jugoslavijo. Zaradi političnih razmer in razpada Jugoslavije je bila slednja izključena iz tekmovanja. Na njeno mesto je bila povabljena Danska, ki je imela le nekaj tednov časa, da se pripravi na turnir. V finalu je premagala Nemčijo z 2:0.
Na naslednje veliko presenečenje je bilo treba čakati šestnajst let. Grčija je presenetljivo prišla iz skupine, kjer so premagali Portugalsko, remizirali s Španijo in izgubili z Rusijo. V četrtfinalu so premagali aktualne evropske prvake Francoze, v polfinalu pa po podaljšku izjemno močno reprezentanco Češke. Finalna tekma se je odvila 4. julija 2004 na stadionu Luz v Lizboni, kjer so se znova pomerili z gostiteljico Portugalsko. Portugalci, ki so bili veliki favoriti, so bili odločeni, da se bodo oddolžili za poraz v skupinskem delu. Toda Grčija je znova pokazala svojo trdnost v obrambi in organiziranost. V 57. minuti je Angelos Charisteas po kotu dosegel gol z glavo, kar je bil edini zadetek na tekmi. Grška obramba je nato zdržala vse portugalske napade in Grčija je osvojila svoj prvi naslov evropskega prvaka.
Portugalska je leta 2016 v Franciji presenetila domačine z zmago 1:0 po podaljških, kar je bil njihov prvi naslov. Cristiano Ronaldo je bil na vrhuncu kariere, a je bil zaradi poškodbe zamenjan v 25. minuti. Francozi so napadali, a so Portugalci zdržali in tekma se je po rednem delu končala z 0:0. V 109. minuti je prišel trenutek, ki je spremenil zgodovino portugalskega nogometa. Eder, ki je v igro vstopil kot zamenjava za Renata Sanchesa, je prejel žogo na sredini igrišča. Z odločnim prodorom in močnim strelom z razdalje je premagal francoskega vratarja Huga Llorisa in zadel za 1:0. Ta gol je bil dovolj, da je Portugalska osvojila svoj prvi naslov evropskih prvakov.
Posebno omembo si zasluži Michel Platini, ki je z devetimi goli najboljši strelec v zgodovini evropskih prvenstev. Vse je dosegel na turnirju leta 1984, kar je Franciji pomagalo do prvega naslova evropskega prvaka.
Največ naslovov evropskega prvaka imata Nemčija in Španija, ki sta osvojili tri naslove, Francija in Italija pa sta pokal za najboljšo reprezentanco na stari celini osvojili dvakrat. En naslov imajo reprezentance Češke, Grčije, Portugalske, Danske, Nizozemske in Sovjetske zveze (Rusije).
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.