Španci slavili dolgo v noč: 'Ne vemo še, kje bomo spali'

V mestu Mataro, domačem kraju mladega španskega superzvezdnika Lamina Yamala, se je zabava začela že pred tekmo. Ne glede na končni rezultat sta se mesto in soseska Rofaconda, kjer je odraščal, odela v rdeče barve. "Lamine Yamal, vsak dan te bolj ljubim," so vzklikali ponosni sosedi. Za mnoge mlade fante v tej revni katalonski soseski v predmestju Barcelone je Yamal žarek upanja na boljšo prihodnost. 

V soseski so še pred tekmo postavili velik zaslon, ki pa je bil na koncu premajhen za vse, ki so si želeli v družbi ogledati finale. Zbralo se jih je več kot 4000, poroča El Pais. Številni so pred platno prinesli stole in hrano, nato pa med tekmo stoje in glasno navijali. 

Nekaj kilometrov stran, v Barceloni, se je na znameniti Plazi de Cataluña, kjer so postavili ogromen zaslon, zbralo okoli 4000 strastnih navijačev. "Že dolgo, vse od svetovnega prvenstva leta 2010 nismo uživali v takšni tekmi. Res je, da to pred nekaj leti morda ne bi bilo mogoče, a znamo ločiti, kaj je politika in kaj je nogomet," je za El Pais povedal Raul, ki si je tekmo ogledal v družbi treh sodelavcev. 

V samem srcu Katalonije so tokrat vihrale španske zastave. "Sem Katalonec in Španec. Če bi bila močna katalonska ekipa, bi tudi prišli, tukaj imamo zelo radi dober nogomet, in če je eden ključnih igralcev Lamine iz Barcelone, kaj več si lahko želimo?" je razmišljal Adria, ki je na osrednji trg v Barceloni prišel v družbi hčerke, španske zastave in plastične trobente. 

Daleč največ ljudi je nogometni finale na prostem spremljalo v španski prestolnici, Madridu. Na Plazi de Colon v središču mesta so se navijači začeli zbirati že tri ure pred tekmo. Zbrano publiko, v kateri so prevladovali mladi, je zabaval DJ. 

Jaime je s petimi prijatelji prišel iz Segovie, da bi se pridružil zabavi, za katero nihče od njih ni vedel, kdaj se bo končala. "Ne vemo, kje bomo spali, bomo pa proslavili vsak rezultat. Tudi če izgubimo, nam je ta ekipa prinesla veliko veselih dni," je povedal pred tekmo. 

V Benidormu, enem od španskih mest z največjim številom angleških turistov, so za namen ogleda finala postavili več kot 400 velikih zaslonov. Michelle Baker, novinarka britanskega porekla, ki že tri desetletja živi v Španiji, je zanimalo vzdušje v angleški navijaški coni. Tja je prišla oblečena v majico španske reprezentance, pri sebi pa je imela tudi angleško zastavo. 

"Ne glede na to, kaj se zgodi, sem že zmagala. Ne glede na rezultat se počutim, kot da sem v zmagovalni ekipi," je povedala za španske medije.

Magaluf, znan turistični predel na otoku Majorka, je bil prav tako obarvan v angleške barve. Na tisoče Britancev je napolnilo tamkajšnje bare, ki pa so jih na koncu zapustili s solzami v očeh. Ob zadnjem pisku je v Magalufu zavladala evforija domačinov, medtem ko so Britanci obmolknili in svojo žalost utapljali v alkoholu. 

"Španija je igrala zelo dobro ves čas evropskega prvenstva, mi pa ne. Sem smo prišli, ker imamo dobre igralce, res pa je, da je Southgate trener z zelo malo ambicijami," je za lokalni časnik Ultimo Hora povedal razočaran britanski navijač.