Slovenska baza, nagci in stara pingvinka Oma

Wuppertal je mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, ki ima več kot 18 milijonov prebivalcev, kar je največ med vsemi zveznimi deželami. Glavno mesto je Düsseldorf, najbolj naseljen je Köln, Bonn pa si z Berlinom deli status sedeža nemške vlade. Wuppertal ima le nekoliko več prebivalcev kot Ljubljana.

Njegova posebnost je Schwebebahn, vlak, ki je nekakšen križanec med tramvajem in gondolo, saj "visi" s tračnic. Leži dobro uro vožnje od Kölna, kjer bo slovenska reprezentanca v torek odigrala še zadnjo tekmo v skupinskem delu Eura 2024 in upala na preboj iz skupine.

Vsaka reprezentanca si je v Nemčiji izbrala svojo pripravljalno bazo, kamor je odšla še pred začetkom evropskega prvenstva in bo tam prebivala ves čas, razen potovanja v druga mesta, kadar jih tam čaka tekma.

Danska si je bazo izbrala v Freudenstadtu v bližini Stuttgarta, kjer je s skupaj Slovenijo odigrala tudi svojo prvo tekmo letošnjega Eura. Največ sreče v potovalnem smislu je imela Srbija, saj bo v Münchnu odigrala kar dve tekmi. Poleg (nesrečne) naše prejšnji četrtek jo v torek tam čaka še obračun z Anglijo, zato so tudi nastanjeni na Bavarskem, v bližnjem Augsburgu na zahodu te zvezne dežele.  

Medtem se je daleč najdlje od novinarjev in javnosti odmaknila Anglija. Naši naslednji (in odločilni) nasprotniki so šli celo v Turingijo, ki je nekoč spadala pod Nemško demokratično republiko, nekdanjo DDR. Prebivajo in trenirajo v Blankenhainu, v bližini Weimarja.

Dom najstarejše pingvinke

Slovenska reprezentanca pa je torej izbrala Wuppertal. Poleg visečega vlaka je ta znan tudi po obsežnem živalskem vrtu, po katerem stadion, na katerem trenirajo, nosi tudi ime. Stadion am Zoo v nemščini namreč pomeni stadion pri živalskem vrtu.

Tam so se morali leta 2020 posloviti od kraljeve pingvinke, ki so jo ljubkovalno klicali Oma, kar v prevodu pomeni babica. Dopolnila je kar 46 let in je po podatkih živalskega vrta veljala za najstarejšo svoje vrste, ki je kdaj živela.

Povprečna življenjska doba pingvinov v naravi je sicer do 20 let, njen naslednik, novi najstarejši še živeči kraljevi pingvin v človeški oskrbi, je imel takrat 37 let. Ogrado za pingvine so v Wuppertalu zgradili že leta 1971, Oma pa je tja prišla leta 1975 skupaj z enajstimi drugimi kraljevimi pingvini iz Južne Afrike, kjer so se izlegli iz jajc. Ta so tja prepeljali z Antarktike. V svojem življenju je Oma vzgojila tri pingvine.

Opozorilo na pretirano komercializacijo profesionalnega nogometa

Fotoarhiv znane tiskovne agencije AP ob omembi Wuppertala najde še eno obsežno fotogalerijo. Septembra 2020 se je prav tam odigrala protestna tekma nagcev, katere namen je bil opozoriti na pretirano komercializacijo profesionalnega nogometa, kot so želeli opozoriti organizatorji. Obe moštvi sta pod taktirko umetnika Starczewskega zato tekmo odigrali popolnoma goli.

Čeprav je videti manjši, stadion am Zoo po uradnih podatkih Uefe sprejme 23.067 gledalcev, zgradili pa so ga leta 1924, se pravi že pred sto leti. Je domače igrišče tamkajšnjega nogometnega kluba, zadnje dni pa tam torej trenirajo slovenski nogometaši. Na del, ki je odprt za medije, se vsak dan zgrinjajo tudi predstavniki sedme sile. 

Naša kamera v hotelu

Mesto je naša ekipa sicer obiskala že spomladi, ko se je po Wuppertalu in slovenski bazi v bližnjem hotelu med snemanjem oddaje Vsi za naše! sprehodila novinarka Tanja Volmut. Obiskala je hotel Das Vesper, kjer ji je sogovornik Ralf Kesselring zatrdil, da bo hotel ekskluzivno rezerviran samo za slovensko ekipo: "Želimo namreč, da trenirajo, se sproščajo in imajo svoj mir, ne da bi jih kdor koli motil," je dejal. "Pri nas zvečer odpreš okno sobe in ne slišiš ničesar," je ponazoril. "Glavna prednost je, da je hotel sredi narave. Imamo tudi največje igrišče za golf v tem delu Nemčije," je pripovedoval.

Poudarek je dal tudi na kakovostno prehrano. Ne bodo stregli predpripravljene hrane, vse bo sveže, je obljubil. Zagotovil je, da bo kuhinja zato odprta 24 ur na dan.

Igranje golfa in ljubezen do testenin

Med včerajšnjim dopoldanskim treningom slovenskega moštva smo se z njim znova sestali. "Ožja zasedba nas je prvič obiskala lani pozno jeseni, nato je na ogled prišla še razširjena ekipa skupaj s trenersko, dokončno potrditev rezervacije iz Slovenije pa smo dobili sredi januarja," je pojasnil Kesselring. "Zasebnost je bila ključni dejavnik," je poudaril. "Nihče jih ne opazuje, res se lahko sprostijo," je zatrdil. Pravi, da veljajo stroga pravila, da se fantov ne nadleguje s prošnjami za fotografiranje in avtograme.

Srečujejo jih sicer vsak dam, ko prihajajo na zajtrk, kosilo in večerjo, po njegovih besedah vlada sproščeno vzdušje, kot gostje pa niso zahtevni. "Moči je združila naša celotna kuharska zasedba, slovenska ekipa pa je s seboj pripeljala tudi Danijela, svojega kuharja. Sodeluje z nami, pomaga pri sestavljanju menijev. Pripravljamo zajtrk, kosilo in večerjo, prilagajamo se njihovemu urniku, da je vedno vse popolnoma sveže," poudarja.

"Tudi sicer odlično sodelujemo. Vsak dan imamo sestanke z organizacijskim odborom, da bi se kar najbolje pripravili na naslednji dan. Včasih se urnik namreč spremeni. Običajno gredo na trening dopoldne, včasih pa se odpravijo tudi popoldne, zato moramo biti pripravljeni na hiter odziv, kdaj bomo očistili njihove sobe. Vedno pospravljamo v času njihove odsotnosti, bodisi zjutraj bodisi popoldne, nikakor jih ne želimo motiti med njihovim prebivanjem v hotelu, kaj šele med počitkom," je jasen.

"Testenine, testenine, testenine," smeje odgovori na vprašanje, kaj gre našim nogometašem najbolj v slast. "Seveda pa tudi veliko zdrave hrane, sadje, piščanec, govedina," doda. Kadar vreme dopušča, zunaj pripravijo tudi žar. Sestavni del nemške kulinarike je tudi pivo, vendar so njihovi hladilniki polni brezalkoholnega, pravi Kesselring.

Njihov hotel ima 58 sob in vse so zasedene, še nekaj sob pa so rezervirali v sestrskem hotelu v samem središču Wuppertala. Že v preteklosti so gostili priprave posameznih manjših moštev, vendar je slovenska nogometna reprezentanca najštevilčnejša in najbolj znana ekipa, ki jih je doslej obiskala. Se je pa za oktober najavila tudi nemška reprezentanca do 19 let, pravi sogovornik.

Hotel leži sredi največjega igrišča za golf v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija – igrišče ima 45 lukenj. "Nekaj sem jih že videl igrati golf," zadovoljno pove. Koga pa, povprašamo. "Kar nekaj jih je bilo, nisem pa tam še videl Benjamina Šeška ali Jana Oblaka," v smehu doda.

Ko so se slovenski nogometaši odpravili na tekmi v Stuttgart in München, je celotna hotelska zasedba zanje stiskala pesti pred velikim zaslonom. V bližnji okolici hotela so sicer kar štirje stadioni, ki gostijo tekme evropskega prvenstva – poleg Kölna še Düsseldorf, Dortmund in Gelsenkirchen –, zato je imela Slovenija nekoliko smole pri žrebu, da se je morala dvakrat odpraviti na pot z letalom proti jugu, je zmajal z glavo.

"Moja želja bi bil finale Nemčija : Slovenija," pravi sogovornik, ki vidno in iskreno stiska pesti. Čeprav bi takrat sicer seveda navijal za Nemčijo, simpatij do slovenskega moštva ne skriva. S tem poveže tudi odgovor na vprašanje, kdaj bo vendarle prosil Šeška, Oblaka in druge fante za selfi. "Ko bodo od nas odpotovali na finale v Berlin," reče s širokim nasmehom.