Angleški mediji poročajo, da se je angleška reprezentanca na pobudo kapetana Harryja Kana po dveh nezadovoljivih predstavah na obračunih s Srbijo in Dansko zbrala na sestanku zgolj igralcev. Kaj je bilo tam izrečeno, verjetno nikoli ne bo prišlo v javnost, zagotovo pa je bila beseda Slovenija kar nekajkrat izrečena. Sklepamo pa lahko, da vzdušje med torkovimi nasprotniki ni ravno najbolj pozitivno. V Wuppertalu med tem, kljub bolečemu remiju s Srbijo, slovenski reprezentanti nadaljujejo zgodbo, polno pozitivne energije.

V nedeljo je pred zbrane novinarje stopil Vanja Drkušić, ki je to še enkrat znova potrdil. Nasmeh na njegovem obrazu ob prvem namerno provokativnem vprašanju enega od novinarjev o tem, kako pogosto zdaj zvoni telefon njegovega agenta, je povedal veliko. Osrednji branilec pred prvenstvom v kvalifikacijah ni dobival obilico priložnosti za dokazovanje v dresu članske reprezentance, selektor pa mu je na prvih dveh obračunih zaupal mesto ob Jaki Bijolu in njegova odločitev se je izkazala za odlično. 

"Že na treningih pred Dansko sem videl možnost, da bi lahko začel. Ni bilo 100-odstotno, ampak na dan tekme z Dansko sem izvedel, da bom tekmo začel od prve minute. Na začetku moram reči, da me je malo stisnilo. Na koncu pa sem s podporo vseh okoli mene obe tekmi uspel odigrati dokaj mirno in sem zares vesel in ponosen, da sem igral," je svoje dneve pred obračunom z Dansko opisal nogometaš ruskega Sochija.

Drkušić je ob Bijolu danske in srbske napadalce popolnoma nadziral in dokazal, da bo v prihodnje igral zelo pomembno vlogo v slovenski reprezentanci. "To sta bili šele dve tekmi na tako visoki ravni proti tako dobrim napadalcem. To je zame velik izziv in čast, da lahko igram na taki ravni in se kosam s takimi igralci. Zaradi tega sem še toliko boljši," se položaja, v katerem se je znašel, dobro zaveda 24-letnik.

Stadioni in izjemna atmosfera na njih ter raven igralcev, ki so mu stali nasproti, so mu bili do sedaj nekaj popolnoma tujega, po dveh preizkušnjah pa je njegova samozavest tako zrastla, da ga velikega Harryja Kana ni strah. "Gre za izjemnega napadalca in 'morilca'. Znova bo to zelo težka naloga za obrambo in celotno ekipo. Če bomo pripravljeni in bomo dali vse od sebe, pa mislim, da lahko tudi njega zaustavimo," je bitko s slovitim nasprotnikom napovedal Drkušić. Tudi, če se mu bo Kane izmuznil, ga bo pred slovenskimi vrati čakala še ena spoštovanja vredna ovira: "Ko imaš za seboj tako izvrstnega vratarja, kot je Jan. To vate vliva dodatno samozavest in mirnost. To sta bili moji prvi tekmi na tej ravni in moram reči, da je zelo lepo imeti Jana Oblaka za seboj."

Po tekmah s tako velikimi reprezentancami in slovitimi imeni se številni nogometaši, ki predstavljajo nogometno manj priznane reprezentance, pogosto odločijo nasprotnike po tekmi prositi za zamenjavo dresov. A Drkušić ima popolnoma drugačne načrte. "Zadal sem si nalogo, da bom vse svoje drese zadržal. Imel jih bom za spomin, družino in prijatelje," je bil odločen, šele po tekmi pa bomo ugotovili, ali bo držal obljubo.

Angleži se v svojem stilu v dneh pred tekmo ukvarjajo zgolj s svojimi problemi, njihovi mediji pa težave z veseljem še dodatno in zelo javno napihujejo. V taboru Slovencev je stanje popolnoma drugačno. Podpore številnih navijačev reprezentanti ne podcenjujejo, nasprotnikov pa se ne bojijo. "Ko igraš proti tako velikim reprezentancam, je dobro, da si jih veliko gledal tudi na klubskem nivoju. Sem navijač Liverpoola, tako da sem veliko njihovih tekem pogledal. Premier liga je eno največjih tekmovanj na svetu. Kar se tiče njihovih igralcev, pa mislim, da imajo dve roki in nogi, tako kot mi. Če bomo dali vse od sebe in pustili srce na igrišču, verjamem, da lahko tudi mi njim povzročimo težave," samozavestno napoveduje nekdanji nogometaš Brava.

Sloveniji so trenutno še odprte skoraj vse možnosti za napredovanje, v nekaterih primerih tudi poraz ne bi bil usoden. "Mi se s tem ne ukvarjamo. Če bomo naredili svoje delo, vemo, da pomoči drugih ne bomo potrebovali. Osredotočamo se predvsem na to," se z matematičnimi izračuni ne obremenjuje branilec. Edino zagotovilo za največji uspeh v zgodovini slovenskega nogometa pa je še vedno zmaga. Prav na to temo je Drkušić zbranim novinarjem postavil edino svoje vprašanje: "Zakaj pa ne?"