Herojska predstava z napako, po kateri razočaranja ni bilo mogoče skriti

Slovenija je na evropskem prvenstvu še drugič remizirala z 1:1. A če reprezentanti po bledem uvodu in poznem zadetku proti Danski niso skrivali zadovoljstva z iztrženo točko, je bilo tokrat diametralno nasprotno. 

Kako tudi ne bi bilo, ko pa so pred rekordnim številom slovenskih navijačev dolgo vodili proti sicer favorizirani Srbiji. Sredi drugega dela je sijajen protinapad kronal Žan Karničnik, nato se je Slovenija zaprla in se zbrano branila, pri čemer si neizsiljenih napak praktično ni privoščila.  

Ko pri izidu 1:0 niso več razmišljali o golu nasprotnika, so nas z obrambnimi posredovanji dvigovali na noge in skrbeli, da je bilo iz minute v minuto glasnejše. Srbskih navijačev je bilo sicer več, a Slovenci so bili – tako kot proti Dancem – glasnejši. 

Kar 20 tisoč jih je na Allianz Areni verjetno že videlo zmago, ki bi pomenila novo prelomnico: prvo uvrstitev Slovenije v izločilne boje velikega tekmovanja. Jan Oblak je z bravuroznimi posredovanji večkrat pokazal, zakaj sodi med svetovno vratarsko elito. Dolgo je bila na strani Slovenije tudi sreča, denimo ob strelu Aleksandra Mitrovića, ki ga je v okvir vrat preusmeril Karničnik.

Izgledalo je, da so se zvezde (končno) poklopile. Da slovenskega rajanja sredi bavarske prestolnice tokrat ne more zmotiti nihče. A ga je. Zadnji kot na tekmi, po katerem je bil v nabito polnem kazenskem prostoru najvišji rezervist Luka Jović. Vidno izmučeni slovenski nogometaši – Timi Max Elšnik in Benjamin Šeško sta sama zahtevala zamenjavo – so od razočaranja popadali na kolena.

Srbi pa so pred rdeče obarvanim zidom svojih rojakov, bilo naj bi jih okoli 30 tisoč, proslavljali točko, ki je resnici na ljubo Sloveniji vzela več, kot je Srbiji dala. Varovanci Dragana Stojkovića bodo morali namreč za napredovanje v zadnjem krogu premagati Dance, medtem ko bi Slovenija z zmago že bila uvrščena med najboljših 16.

Prav zato Slovenci po tekmi niso skrivali razočaranja. "Ostal bo grenak priokus, sploh danes bo morda težje zaspati. Ampak verjamem, da bomo dobro odreagirali. Čez pet dni nas čaka še zadnja tekma, bomo videli, kaj nam prinese," je razmišljal Karničnik.

Dodal je, da je s soigralci ponosen na to, kako je predstavil Slovenijo. In izpostavil prepričanje, da lahko s takšno igro proti Angležem iztržijo zadovoljiv rezultat. Ali bo za 16 najboljših dovolj točka ali vse tri, bomo morali sicer še počakati. 

Tudi steber obrambe Jaka Bijol, znova je proti zvezdniškim tekmecem opravil izjemno delo, ni skrival grenkega priokusa: "Normalno je, da smo razočarani, saj mislim, da smo si zaslužili več. Ampak nimamo zdaj kaj razmišljati o tem. Ena tekma je še. Prepričan sem, da lahko gremo naprej." 

Pred zadnjim dejanjem proti favoritinji skupine Anglije optimizem vliva dejstvo, da so se Slovenci proti Srbom vidno otresli pritiska velikega tekmovanja. Če so bili na začetku obračuna z Danci vidno v krču, so proti Srbom že od prve minute krenili odločno. 

Adam Gnezda Čerin in Jan Mlakar sta imela lepi priložnosti že v prvih desetih minutah, ko je sadove obrodil visok pritisk na nasprotnikovo zadnjo linijo. V nadaljevanju prvega polčasa je bil najbližje golu Timi Max Elšnik, ki je po skromni predstavi proti Dancem tokrat deloval kot prerojen. 

"Prvih 80 minut smo igrali res fenomenalno, že v prvem polčasu bi lahko povedli," je dodal Karničnik, ki se je zadetka veselil v 69. minuti. Akcijo je sam začel na desni strani obrambe, po prehodu žoge na levo pa mu je odlično asistiral Elšnik. 

"Res je bila lepa akcija. Vedeli smo, da imajo Srbi težave z vračanjem v obrambo, ko pride do hitre tranzicije, kar je naše najmočnejše orožje. Oddal sem žogo in prišel iz drugega plana, kjer so me branilci pozabili. Na srečo sem tudi zadel," je svoj zadetek še enkrat podoživel branilec Celja. 

To je bil njegov drugi zadetek v reprezentančnem dresu. Nedvomno si ga bo zapomnil do konca življenja, vprašanje pa, v kakšnem spominu. Če Jović v 95. minuti ne bi zadel z glavo, se tega ne bi spraševali ... 

"Morali bi samo še izbiti žogo. Bila je izjemna gneča. Stali smo dokaj blizu igralcev, ampak na žalost je to njihov zaščitni znak. Vse igrajo preko prekinitev in predložkov. Na koncu nam je morda padla koncentracija, ker je bilo deset igralcev v kazenskem prostoru, tudi vratar," ni ovinkaril 30-letni Karničnik in nato dodal besede, ki najbolje opišejo četrtkov popoldan v Münchnu.

"Mešani občutki so, na koncu smo mi tisti, ki smo lahko bolj razočarani."