Darilo pokojnega očeta, Slovaki Slovencem dali streho nad glavo

Nedeljsko popoldne v Frankfurtu je znova napolnilo navijaško cono Mainfur, ki se v dolžini kar poldrugega kilometra razprostira na bregu vzdolž reke Majne v samem središču Frankfurta. Na stadionu v bližnjem Gelsenkirchnu je slovaška reprezentanca upala na zgodovinski preboj v četrtfinalne evropskega nogometnega prvenstva.

Nasproti ji je stala Anglija, s točko, proti kateri je zgodovino pred nekaj dnevi v Kölnu spisala tudi Slovenija, ki ji je prvič uspelo napredovanje iz skupine. To je pomenilo, da so se slovenski navijači v domovino vrnili le za nekaj dni, nato pa znova spakirali in se vrnili v Nemčijo. Tokrat je prišel na vrsto Frankfurt, kjer bo Kekova enajsterica nocoj skušala znova preskočiti portugalsko oviro. To ji je spomladi na prijateljski tekmi v Stožicah že uspelo, zato navijači seveda upajo na ponovitev rezultata.

Znova se obeta pravo navijaško romanje, proti Frankfurtu se je v zgodnjih jutranjih urah začelo odpravljati na tisoče Slovencev, dopoldne z Brnika vzletita tudi dva čarterja, ob 4.00 zjutraj je iz domovine odsopihal tudi razprodan navijaški vlak.

Pod slovaško streho

Prvi navijači pa so začeli v lastni režiji v nemško zvezno deželo kapljati že včeraj. Vita s prijatelji v okolici Ptuja torej srečamo v slovaškem gostinskem šotoru. Nasmejana Silvija jih je povabila pod streho, ko je nebo v drugem polčasu njihove tekme s Anglijo na zemljo začelo pošiljati nadležne dežne kaplje. "Ko so nas videli v slovenskih barvah, so takoj začeli vztrajati, naj pridemo na pivo k njim na suho. Da tako in tako ves čas naši državi zamenjuje cel svet, zato smo lahko vsi na kupu," se smeji Vito.

In tako so res skupaj navijali, Slovaška je bila vse do 95. minute na pragu zgodovinskega uspeha, nato pa je sodnikov podaljšek prinesel odrešitev svetovni velesili; scenarij, ki smo ga na tem prvenstvu že nekajkrat videli. Slovaki sicer niso skrivali razočaranja, so pa obljubili, da bodo danes z vsem srcem navijali za nas.  

Iz okolice Ptuja so tudi Aljaž, Nejc, Nika in Domen, ki so na pot prav tako krenili v nedeljo ob šestih zjutraj. "Največja napaka je, če prideš šele na dan tekme, saj si potem 'hin'," pravijo. V četrtek, ko so šle v prodajo Uefine karte za osmino finala Eura 2024, so sedeli pri računalnikih in poskušali priti na vrsto za nakup. "Od desetih zjutraj do dveh popoldne sem osveževal spletno stran, a brez uspeha. Vendar sem rekel, da ne bom nehal do nedelje," je bil odločen Domen.

Vztrajnost se je splačala in ob pol šestih popoldne je nakup končno uspel. Rezervirali so prenočišče in zdaj jih srečamo v navijaški coni Mainfur, ko ujamemo njihov pogovor v slovenščini, saj so sicer v "civilu". "Slovenske drese čuvamo za tekmo, saj so tako lepi beli," pravijo.

Od glave do pet pa je v navijaško opravo odet Mariborčan Rene. Pravi, da zato, ker ga je vzdušje na Euru povsem navdušilo, bil je tudi že na tekmi Slovenije s Srbijo v Münchnu. Takrat je prišel na dan tekme, vsi prijatelji pa že dan prej, zato se je odločil, da bo tak koncept ubral tudi sam, če bo Slovenija dobila še eno priložnost.

V tistem slovenske barve prepoznajo portugalski navijači v bližini in nemudoma pritečejo. Prisrčen objem, nato pa napoved rezultata. Portugalci na krilih super zvezdnika Cristiana Ronalda so seveda prepričani v današnji poraz Slovenije.

V šale in zastavo je odeta tudi družba iz Celja. "Na enak način smo šli v Stuttgart, zato smo rekli, da se bomo tudi tokrat odpravili dan prej, da pridemo v pravi ritem," pravijo. V njem pa zagotovo bodo, saj so del Združenih navijačev Slovenije (ZNS), ki na letošnjem Euru z megafonom in bobnom skrbijo, da slovenski del tribun nikoli ne utihne.  

Na licih imajo slovenske zastavice nalepljene Jorg, Erika in Tomi, ki ima oblečeno tudi prav posebno majico.

 "Stara je 24 let. Moj oče, ki je zdaj že 19 let pokojen, mi jo je takrat prinesel iz Amsterdama," Tomi pokaže na eno izmed zadnjih očetovih daril, ki ima še posebno čustveno vrednost. Gre namreč za majico za prosti čas, ki so jo na Euru 2024 nosili slovenski nogometni reprezentanti.

Zaviha rob, kjer se zrcali številka 19, ki jo je takrat nosil Amir Karić. In po 24 letih je slovenska nogometna majica zdaj spet na evropskih ulicah. Gremo, Slovenija!

"Od kod ste, s Koroške, pravite? Eno pa znamo od tam," vesela štajerska družba, ki si je postavila bazo v lokalu neposredno na osrednjem trgu, glasno pozdravi nove prišleke. Po Frankfurtu zadoni pesem, posvečena slovenskemu branilcu Jaki Bijolu, ki prihaja iz Vuzenice. 

Slovenski navijaški napevi so sredi Frankfurta odmevali še pozno v noč. Kaj bo šele danes, ko prihaja okrepitev v obliki tisočih grl. Sploh če bo nazadnje še razlog za veliko zgodovinsko slavje ...