Danes so dovoljene sanje ...

Reprezentanci Slovenije in Portugalske se bosta udarili drugič v zgodovini, prvič po marčevski tekmi v Stožicah, kjer se je presenetljivo rezultat končal z 2:0 za varovance Matjaža Keka. A Slovenija in Portugalska imata veliko zgodovine, zelo zanimivo je to, da sta oba objektivno največja igralca (poleg Braneta Oblaka) Zlatko Zahović in Jan Oblak igrala na Iberskem polotoku, Zahović v dresih kar treh klubov, Victorije Guimaraes, Porta in Benfice. Če je Zahović odigral svoj vrhunec kariere na Portugalskem, je Jan Oblak tam začel svojo strmo pot proti statusu enega najboljših vratarjev na svetu. Kot 16-letnik je iz Olimpije prestopil v Benfico. Ta ga je sprva posojala po drugih, manjših portugalskih klubih, kasneje pa je zablestel v dresu orlov in nato prestopil v Atletico Madrid.

V slovenskem nogometu smo spoznali nešteto portugalskih nogometašev, a največjih, ki bi kasneje zablesteli tudi v reprezentanci portugalske nogometne reprezentance, žal nismo spoznali. Za Portugalce smo eksoti, kljub temu da nas v javnosti ne želijo podcenjevati, se zdi, da o nas ne vejo veliko. Portugalcem ta tekma ne pomeni veliko, razen če jo izgubijo. Cilj vse Portugalske ni zmaga na tekmi proti Sloveniji, ampak je to zgolj in samo zmaga na letošnjem Euru.

A kaj, ko smo mi tisti, ki nimamo ničesar za izgubiti. Kekova četa je že dosegla prvi nastop v osmini finala na velikih tekmovanjih in več kot to bi bil samo dodaten bonus. Vprašanje je, kako se selektor Roberto Martinez in njegovi varovanci zavedajo pregovora ''Boj se človeka, ki nima ničesar za izgubiti''. Res je, da po kakovosti Slovenija ni niti približno blizu kakovosti Portugalski, a to ne pomeni, da v slovenskem taboru ni igralcev, ki ne bi bili sposobni igrati na tem nivoju.

Portugalske kakovosti se zavedamo vsi. Redko kje lahko najdemo kakšno pomanjkljivost v vrstah ekipe z Iberskega polotoka. S prstom lahko pokažemo na "ostarelega" Cristiana Ronalda, ki ni več to, kar je bil. A igralec, ki v svoji domovini uživa status božanstva, je ta sloves pridobil z razlogom in lahko bi se mu odprlo ravno proti Slovencem.

Portugalci so razočarali proti Gruziji. Na globoko postavljeno gruzijsko obrambno vrsto niso našli odgovora. Gruzija je igrala zaklenjeno z globoko postavitvijo petih branilcev, kar je povzročalo glavobole portugalskemu selektorju Robertu Martinezu. Gruzija je igrala, kot da igra zadnjič, in uspela jim je šokantna zmaga proti evropskim prvakom iz leta 2016.

Pričakuje se, da bo Slovenija ubrala podoben pristop – disciplinirano postavitev z globoko postavitvijo branilcev, ki ponuja malo prostora, ter eksplozivne protinapade z dolgimi podajami. Hitronogi Benjamin Šeško in Andraž Šporar bosta ključna na tekmi, prav tako bočni branilci, ki bodo začenjali s tranzicijsko igro Slovenije. Erika Janžo, ki zaradi dveh rumenih kartonov ne bo igral, bo najverjetneje nadomestil Jure Balkovec. Svetla plat tega je zagotovo ta, da je Balkovec spočit, saj je 29-letnik zaigral le na tekmi proti Angliji, ko je vstopil v 91. minuti.

Poleg njega je tu tudi Pepe. 41. letnik, ki je na vrhuncu igral za Real Madrid, ni več tako hiter, kot je nekoč bil. Hitrost, ki jo slovenski 'mladci' imajo, mu lahko naredi velike probleme in tu bo najverjetneje Kek iskal priložnost za preboj portugalskega obrambnega bloka. Statistično gledano pa je najslabši nogometaš Portugalske na letošnjem Euru Rafael Leao, ki se v zadnji tretjini igrišča ni znašel in ostaja brez zadetka ali asistence. Proti Gruziji ga ni bilo v ekipi zaradi dveh rumenih kartonov s prve in druge tekme.

Kek je na vseh tekmah na Euru začel z enako enajsterico. Danes se, razen spremembe na desnem bočnem položaju, pričakuje podobno. Zagotovo bo pomembna tudi klop. Portugalcem ne ustreza globoka obrambna postavitev in tu bi lahko zablestel Jon Gorenc Stanković, ki je visok in močan defenzivni vezist, ki je v preteklosti igral tudi kot centralni branilec. Njegova velika kakovost je prestrezanje in odvzemanje žog, kar lahko konkretno teži izgradnjo organizacije portugalskim vezistom in zmanjša možnost 'zadnje podaje' napadalni liniji, ki jo bo najverjetneje sestavljal trio Cristiano Ronaldo, Rafael Leao in Bernardo Silva. Glavna naloga obrambno naravnanih nogometašev Slovenije bo prav omejiti svobodo z žogo slednjega.

Sanje so eno, resničnost je drugo. A danes je dan, ko športna Slovenija diha z nogometno reprezentanco in zgodi se lahko, da ti dve navadno nezdružljivi stvari postaneta ena. V zmago naših iskreno verjame malo kdo, a če kdaj, je danes priložnost, da se zgodi čudež in Slovenija postane ena izmed osmih držav, ki bodo ostale v boju za pokal, ki sicer ni namenjen majhnim državam, kot je Slovenija. A tudi, če Slovencem ne uspe ... Jutri je nov dan.