Stadion Stade de France je bil že leta 1998 priča združevanju francoskega naroda, na istem prizorišču pa so varovanci Didierja Deschampsa, ki je bil pred 18 leti kapetan svetovnih prvakov, morali po Brazilcih odpraviti še njihove "sorodnike" Portugalce. Francozi so na evropskem prvenstvu v nogometu upravičili vlogo favoritov in se na valu po dolgem času spet poenotenega navijaškega zanosa prebili prav do finala, pred katerim pa po zmagi nad Nemčijo niso imeli veliko počitka. Deschamps utrujenega moštva kljub vsemu ni menjal, prvi strelec turnirja Antoine Griezmann je bil v prvi postavi seveda nedotakljiv, tam se je znašel tudi novi član Barcelone Samuel Umtiti, ki je dobil težko nalogo ‒ ustaviti Cristiana Ronalda, ki je po napredovanju v finale skupaj s soigralci kot v transu zatrjeval, da je Portugalska pripravljena prekiniti urok z največjih tekmovanj, čeprav so Francozi pred večernim spektaklom dobili kar zadnjih deset medsebojnih obračunov. Portugalce so ustavili tudi v polfinalih EP v letih 2000 in 1984, Ronaldo je bil tudi član moštva, ki je pred domačimi navijači leta 2004 izgubilo z Grčijo v finalu. Takrat je zvezdnik Real Madrida postal najmlajši finalist v zgodovini prvenstev stare celine, tokrat mu je ta naziv "ukradel" Renato Sanches, ki mu je Fernando Santos kot na zadnjih tekmah zaupal od prve minute. Po poškodbi, ki mu je vzela polfinale, se je v osrčje obrambe vrnil Pepe, na sredini igrišča je priložnost dobil še William Carvalho.
V prvem planu pred prihodom igralcev na zelenico pa niso bili možje v rdečih oziroma modrih dresih, temveč vešče ‒ na stotine jih je namreč zasedlo zelenico in tribune, saj so luči na državnem stadionu bojda sijale celo noč in poskrbele za pravo invazijo. Pred zaključno slovesnostjo v ritmih Davida Guette je pokal za zmagovalce na zelenico prinesel dolgoletni vezist španske reprezentance Xavi Hernandez. Portugalci niso začeli zanesljivo in z nekaj napačnimi podajami dovolili, da so jih galski petelini v uvodnih minutah stisnili na njihovo polovico. A že z eno dolgo podajo iz zadnje vrste so Portugalci ob izteku četrte minute imeli prvo lepšo priložnost, Nani je pobegnil branilcem, nato pa z roba kazenskega prostora slabo meril prek vrat. Z volejem je s podobnega položaja na drugi strani že v enem naslednjih napadov poskušal zadeti Moussa Sissoko, a tudi sam ni bil natančen. Podobno kot v sedmi minuti Griezmann, ki je ob vedno hujšem pritisku domačinov prišel do strela znotraj 16-metrskega prostora, s težkega položaja pa zgrešil za več metrov. Dih je milijonom navijačev po vsem svetu zastal v osmi minuti, ko je Dimitri Payet čvrsto štartal na Ronalda, ki se je zaskrbljujoče prijel za levo koleno, a nato vseeno nadaljeval z igro. Glavni sodnik Mark Clattenburg prekrška ni dosodil. Še hujši udarec bi lahko Portugalcem ob pogledovanju proti svojemu kapetanu zadal Griezmann, ki je po izgubljeni žogi Pepeja in prekrasni diagonalni podaji Payeta mojstrsko meril z glavo v daljši kot Ruija Patricia, a je ta z eno od obramb prvenstva preprečil najhujše. Toda v 17. minuti se je Ronaldo spet usedel na zelenico in na robu solz odkorakal z igrišča.
Zdravstvena služba se ga je na vse kriplje trudila zakrpati in portugalska sedmica je v 21. minuti spet pritekla na zelenico z močno povitim kolenom. Minuto kasneje je neustavljivo točno s sredine igrišča proti vratom Patricia krenil Sissoko in nato z roba kazenskega prostora meril tik nad prečko. Ronaldo je medtem vidno šepal in v jezi ob tla v 23. minuti vrgel kapetanski trak. Ob aplavzu navijačev obeh moštev so ga z igrišča odnesli na nosilih in Santos ga je zamenjal z Ricardom Quaresmo. Portugalci so morali v slogu svojih slovitih prednikov raziskovalcev od tedaj naprej raziskovati "nov svet" ‒ brez Ronalda vse od njegovega reprezentančnega debija pred 13 leti praktično niso igrali in sprva jim ni šlo slabo. Francozi niso bili nevarni do 34. minute, ko se je po lepi akciji celotnega moštva Sissoko prekrasno obrnil znotraj 16-metrskega prostora, Patricio pa je njegov močen strel po sredini vrat brez težav odbil. Portugalci so do konca polčasa nasprotnike držali daleč od vrat, sami pa poskušali zabiti po kakšni od podaji iz kotov, a Lloris dela ni imel. Drugi polčas se je nadaljeval v podobnem tempu, še naprej so navijači zaman čakali na kakšen strel. Predvsem Payet si je nekajkrat priboril nekaj prostora, nato pa se zapletel v preigravanjih. Deschamps je v 58. minuti storil prvo potezo in Payeta ob kar glasnih žvižgih zamenjal s Kingsleyjem Comanom, po nekaterih podatkih najhitrejšim posameznikom tega prvenstva. Coman je nemudoma sodeloval v nevarni akciji, ki je v priložnost v kazenskem prostoru poslala Griezmanna, a je bil član Atletico Madrida spet predaleč od vrat za nevarnejši poskus.
A to sterilne tekme, ki se je po (ne)razburljivosti že kosala z najslabšimi na turnirju, ni prebudilo za dolgo. Vse do 66. minute, ko je bil spet Coman tisti, ki je v kazenski prostor podal krasno žogo, ki pa je sam pred vrati z glavo pod prečko ni uspel poslati prvi strelec Griezmann. Daleč najlepša priložnost tekme je za Francoze splavala po vodi in domačini, ki so sicer igrali v vlogi gostov, so morali še naprej garati za zmagoviti zadetek. Tega bi lahko v 75. minuti prispeval Giroud, ki se mu je ponudil prostor za močen strel z levico, a je bil spet na mestu Patricio, ki je igral življenjsko tekmo. Deschamps je v 78. minuti opravil zdaj že standardno menjavo in Girouda zamenjal z Andrejem-Pierrom Gignacom, pri Portugalcih pa je vstopil visoki napadalec Eder, ki je zamenjal Sanchesa. Portugalci bi kmalu zadeli v 80. minuti, ko je Nani s podajo ali celo strelom presenetil Llorisa, ki je žogo odbil, Quaresma pa je nato s "škarjicami" meril v tokrat veliko bolj zanesljivega francoskega čuvaja mreže. Najboljši posameznik na zelenici Sissoko je v 84. minuti proti vratom Patricia poslal izjemen izstrelek z okoli 25 metrov, precej s strani, toda legendarni član lizbonskega Sportinga se ni dal. Edini možni razplet je bil ob previdni igri 22-erice na zelenici podaljšek, a kako blizu so bili Francozi ‒ Gignac se je v 92. minuti mojstrsko otresel Pepeja in nato v matni situaciji zadel vratnico! Podaljšek so bolje začeli Portugalci, ki se jim je na klopi pridružil tudi Ronaldo. Pepe je po prostem strelu za las zgrešil ob strelu z glavo, a tudi morebiten zadetek zaradi prepovedanega položaja ne bi veljal.
Povsem drugače bi bilo v 104. minuti, ko so bili po še eni "standardni situaciji", tokrat kotu, spet nevarni Portugalci, a je Lloris z zadnjimi močmi ustavil strel z glavo Ederja. Drugi del podaljška se je začel z izjemno priložnostjo Portugalcev, ki so neupravičeno dobili prosti strel 20 metrov od vrat Francije (z roko je igral celo njihov nogometaš), Raphaël Guerreiro pa je s fantastičnim strelom zadel prečko. Toda rešitve v 109. minuti ni bilo več, Eder se je daleč od gola otresel Laurenta Koscielnyja in ob neodločnem Umtitiju natančno meril s strelom po tleh, ki je bil neulovljiv za Llorisa. To je bil prvi zadetek za visokega napadalca francoskega Lilla na tem prvenstvu in šele četrti za reprezentanco, seveda pa daleč najpomembnejši. Francozi so silovito napadli in Deschamps je na zelenico poslal tudi Anthonyja Martiala. Prav član Manchester Uniteda je imel praktično edino priložnost v zadnji minuti podaljška, a zadel v blok. Vse je bilo zaman, galski petelini so bili povsem nemočni v spopadu s portugalskim obrambnim blokom in Portugalci so po letu 2004, ko so pred domačimi gledalci boleče izgubili z Grčijo, tokrat sami razblinili sanje domačinov za noro slavje v Saint-Denisu in med portugalsko diasporo po svetu.
Izid:
Portugalska ‒ Francija 1:0* (0:0)
Eder 109.
* - po podaljšku
Postavi:
Portugalska: Patricio; Cedric, Pepe, Fonte, Guerreiro; Carvalho, Sanches (od 79. Eder), Mario, Silva (od 67. Moutinho); Nani, Ronaldo (od 25. Quaresma).
Francija: Lloris; Sagna, Koscielny, Umtiti, Evra; Matuidi, Pogba, Sissoko (od 110. Martial), Payet (od 58. Coman), Griezmann; Giroud (od 78. Gignac).
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.