Čeferin prejel nov mandat: Nikoli ne smemo pozabiti, kako lep je nogomet

"Res sem hvaležen za to podporo. To mi res veliko pomeni. Je velika čast in odgovornost. Obljubljam vam, da bom naredil vse, da ne razočaram vas in ne razočaram nogometa," se je v kratki izjavi takoj po novi izvolitvi delegatom zahvalil Aleksander Čeferin.

Čeferin je bil na kongresu Uefe v Lizboni izvoljen za nov mandat na čelu evropske nogometne zveze. Petinpetdesetletni slovenski odvetnik, ki je prvi mandat dobil 14. septembra 2016, bo po izvolitvi krovno celinsko zvezo vodil do leta 2027. Volitve so bile predvidene kot osrednja točka današnjega kongresa, ki se je začel ob 10. uri po slovenskem času. Potrditev Čeferina je bila sicer zgolj formalnost, saj je že od 6. januarja, ko je potekel rok za vlaganje kandidatur, jasno, da na volitvah ne bo imel protikandidata. 

Ob tem so delegati 55 nacionalnih zvez stare celine volili tudi izvršni odbor in nekatere druge predstavnike zveze. Ključne točke dnevnega reda so bile še poročilo predsednika in izvršnega odbora ter Uefine administracije za leto 2021/22, finančno poročilo za 2021/22 ter proračun za 2023/24. Ta predvideva rekordne prihodke Uefe, ki bodo znašali 6,687 milijarde evrov. Ob sicer mirni tekmi za vodenje Uefe pa se Čeferin sooča z veliko bolj razburljivim dogajanjem v evropskem nogometnem prostoru, na kar je opozoril v svojem nagovoru delegatom.

Izpostavil je vse večje razlike med majhnimi in velikimi, med bogatimi in revnimi v nogometu, kar je sicer ocenil za širši družbeni izziv. Kot je dejal, je naloga vseh nogometnih deležnikov, da poskrbijo za ravnotežje, potrebno za vzdržni razvoj nogometa. "Soočamo se z vse hitrejšo globalizacijo in vsem, kar to prinaša. Tako koristi kot tveganja," je dejal Čeferin in dodal, da "nikoli ne smemo pozabiti, da je nogomet javna dobrina, ena zadnjih, ki ni privatizirana," je ocenil.

Dogajanje v Lizboni se je začelo že v torek s sejo izvršnega odbora Uefe. Na njej so izbrali gostitelja za žensko EP 2025. To je Švica.

Uefini prihodki bodo v 2023/24 rekordni

Uefa je na 47. rednem kongresu v Lizboni med drugim predstavila finančni načrt za 2023/24. V tem obdobju bodo prihodki zanjo rekordni, saj bodo znašali 6,687 milijarde evrov. K rekordnim prihodkom bodo največ prispevale medijske pravice, in sicer dobrih pet milijard, pri čemer velja kot glavni tržni projekt izpostaviti evropsko prvenstvo 2024. Za primerjavo, doslej največji prihodki so bili v sezoni 2020/21 s 5,725 milijarde, v zadnjih dveh letih pa 4,052 ter 4,317 milijarde evrov. 

Finančno leto 2021/22 je Uefa sicer končala z manjšimi rezervami kot leto prej. Te so s 523 milijonov padle na 457 milijonov, toda kot je ob predstavitvi načrta povedal zakladnik Uefe David Gill, je na dolgi rok trend pozitiven. Cilj je obnoviti rezerve najpozneje do EP 2028. Po drugi strani pa bodo, denimo, prihodki Uefinih moških klubskih tekmovanj v naslednjem finančnem letu prekoračili mejo 3,7 milijarde evrov (3,728), pred tem so znašali 3,695 milijarde.

Močno se bo povečal program Hattrick. V šesti izvedbi bodo zanj v štiriletnem obdobju namenili 935 milijonov evrov, kar je 21-odstotno povečanje glede na prejšnjo izvedbo. Vsaka nacionalna zveza, članica Uefe, bo v tem obdobju dobila od tega 17 milijonov evrov. 

"Solidarnost in vlaganje sta ključ nogometnega razvoja. Enaindvajsetodstotno povečanje programa Hattrick omogoča enemu največjih svetovnih športnih razvojnih programov to, da se nacionalne zveze po Evropi trudijo za razvoj nogometa in za to, da dajo vsakemu otroku možnost za igranje v najboljših možnih pogojih," je med drugim v nagovoru pojasnil novi in stari predsednik Uefe Aleksander Čeferin.

Glede na nepredvidljive čase in svet, ki ga pretresajo geopolitični in gospodarski šoki, so pri finančnem poročilu in načrtu opozorili, da se mora tudi Uefa zavedati izzivov, a so dodali, da so prepričani, da jim bo uspelo izpolniti vse zadane cilje.