Druge lige 'životarijo', povprečen klub iz Premier lige pa zapravlja 230 milijonov

Govorimo o Brightonu, ki je zanje nenavadno prestopno mrzlico začel z zamenjavo priznanega trenerja Roberta Di Zerbija s komaj 31-letnim Nemcem Fabianom Hurzelerjem, ki je postal najmlajši trener v zgodovini Premier lige. Sledili so prestopi Giorginia Rutterja iz Leedsa za 46,7 milijona evrov, Yankube Minteha iz Newcastla za 35 milijonov, Matsa Wieferja iz Feyenoorda za 32 milijonov, Brajana Grude iz Mainza za 31,5 milijona, Ibrahima Osmana iz Nordsjaellanda za 19,5 milijona in Malicka Yalcouyeja iz Göteberga za sedem milijonov. 

Do zdaj so torej po poročanju portala Transfermarkt zapravili že 171,7 milijona evrov, a tu naj se ne bi ustavili. Po poročanju (skoraj) vedno zanesljivega italijanskega novinarja Fabrizia Romana naj bi v kratkem prišla tudi Ferdi Kardioglu iz Fenerbahčeja in Matt O'Riley iz Celtica. Oba naj bi svojima nekdanjima kluboma priskrbela odškodnino 30 milijonov evrov. To pomeni, da bo Brighton pred začetkom zadnjega tedna prestopnega roka za okrepitve zapravil zavidanja vrednih 232 milijonov evrov.

Manj so do zdaj na primer zapravili kritizirana savdska Pro liga, portugalska ter turška in nizozemska liga. Res je, da so premierligaši v tem času tudi prejeli 1,3 milijarde evrov za odhajajoče igralce. Na drugem mestu zapravljivcev se z 780 milijoni nahaja italijanska Serie A, na tretjem pa presenetljivo francoska Ligue 1, ki je zahvaljujoč PSG-ju (170 milijonov) in Marseillu (85 milijonov) za prestope porabila 660 milijonov evrov. To pomeni, da je Premier liga za prestope prejela več kot sta skupaj porabila francosko in italijansko prvenstvo. A vseeno so Angleži v "neto minusu" 600 milijonov evrov.

Glede na zgodovino lahko brez zadržkov domnevamo, da bodo prav angleški klubi v zadnji dneh poletnega prestopnega roka še bolj dejavni, saj na primer velikan Liverpool v svoje vrste ni privabili niti enega nogometaša. Razlogov za angleško dominanco je veliko, predvsem so povezani z odličnim marketingom, a presenetljivo najdemo špansko La ligo šele na petem mestu največjih zapravljivcev. Pregovorno finančno odgovorna Bundesliga je na primer s 541 milijoni do zdaj zapravila 22 milijonov evrov več od Špancev. Za to sta najbolj kriva velikana iz Katalonije in španske prestolnice. Barcelona je do zdaj zapravila zgolj 57,7 milijona evra na Danija Olma in Paua Victorja, Real Madrid pa 49 milijonov za Endricka in Joseluja. Pri aktualnih evropskih klubskih prvakih je slika sicer rahlo nerealna, ker se je Kylian Mbappe v Madrid preselil brez odškodnine.

A vseeno je jasno, da je finančno najmočnejša liga na svetu prav Premier liga, ki se rada pohvali tudi z nazivom najbolj "izenačene" velike lige v Evropi. V isti sapi pa ljubitelji najmočnejše angleške lige hitro pozabijo, da je v zadnjih sedmih letih kar šestkrat prvak postal Manchester City, Real Madrid pa je s šestimi osvojenimi Ligami prvakov v zadnjem desetletju občutno bolj uspešen od vseh angleških klubov skupaj. Beli balet je do zdaj bil evropski klubski prvak kar 15-krat, natanko tolikokrat so na evropski prestol stopili angleški klubi. Mogoče v nogometu vendarle ni najpomembnejši denar.