Urugvaj se je držal za glavo, ko je Fernandu Musleri ušla žoga. No, ni mu samo ušla. Ne, ne. Niti ne zgolj pobegnila. Ja, Karius efekt? Že, že. Samo tole je bila ... farsa. Padla mu ni le žoga v gol. In obenem še pogum. V gol je predvsem padlo upanje. Konec. Tam nekje popoldan, tam nekje za trpko slovo. Ampak ko je Philippe Coutinho pomeril žogo, tako, čez nogo, kot na plaži, prerahlo, premalo natančno, ni šlo samo za Brazilijo. Ne, ne. Sploh pa ... vedno pride še nekaj. Še ena priložnost. Ker to je Brazilija. Ker vedno pride še zadnji medkontinentalni strel.
In je nato pomeril še Neymar. Zadnja plasirana žoga, zadnji strel. Poskus, ki ga v živo gledaš v počasnem posnetku. Čakaš. To bo. Zdaj bo. Evo. Podaljški. Ne. Thibaut Cortouis je iztegnil rokavico. Gladko. Črz prečko. Ne. To niti bolelo ni. Nemčija je Selecao pred štirimi leti zgazila. Da. Brazilci so v Rusiji plesali, ko je šla Nemčija med prvimi domov. Zdaj ne plešejo niti oni. Plešejo učitelji. Da, Belgija je Brazilijo taktično pošolala. Imamo evropsko prvenstvo. In vprašanje: zakaj je VAR tako subjektivna stvar?
Belgijci upravičili svoj status
Bili so že vse. Ne bomo niti naštevali. Ampak bili so vse. Vsi tisti pridevniki, ki jih je luštno prilepiti na ekipo, ki lahko samo upraviči vsa pričakovanja, vsekakor lažje kot razočara. Belgija končno ni razočarala, pa se je še v ponedeljek tako samurajsko mučila z Japonci. "Ko igraš z Brazilijo, potrebuješ taktično prednost," je razkril Roberto Martinez, selektor Belgije, ki je najbolj presegel pričakovanja med vsemi. Belgija ni samo tekmovala. Ne, Belgija je igrala. Znala je z žogo. Upali so si.
"Proti njim je vedno psihološka meja – rumeni dresi, pet naslovov svetovnih prvakov in vse, kar pride s tem. Zato smo morali biti taktično pogumni. Da, bilo je veliko tveganje spreminjati stvari in potrebovali smo igralce, ki verjamejo." Do sem se je Martinez še držal selektorstva. Nato se je prelomil, kot njegova reprezentanca, ki je prvi gol dosegla s taktičnim pritiskom, ker se ni zlomila po začetnih akcijah Brazilije, drugega pa na protinapad, ko je najbolj zabolelo. "Saj danes ni šlo za taktiko. Gre za izvršitev te taktike. Sem najbolj ponosen človek na planetu, ker sem dal igralcem težke taktične naloge in to, kako so verjeli, je neverjetno."
In, kar je najboljše, Martinez o tem ni samo govoril. To se je dalo videti ves čas. Belgija je imela ravno tako posameznike, vendar jih je povezala v celoto, kjer je bil za ključni gol "playmaker" znova Romelu Lukaku.
Kje in kaj je zmanjkalo?
Brazilcem ne samo, da ni šlo. Težava je ravno v tem. Sistem je deloval. Vsekakor bolje kot pred štirimi leti. Tite je sestavil celoto, ampak kaj, ko je bila tokrat – kar še zdaleč ne velja za vse reprezentance v tej fazi tekmovanja – vsota posameznih členov premalo. Brazilci so prvi gol še nekako požrli. Takšnega avtogola ni lahko požreti. Res ni. Fernandinho je zagotovo želel le najbolje, ampak vseeno bo obviselo vprašanje, od kod Brazilcem znova (pra)strah, sploh pa tako zgodaj v tekmi? V trinajsti minuti? Zakaj takšen gol? Čemu? Kolikor vprašanj, tako malo odgovor. Najbolj preprost je, da je Vincent Kompany zadel žogo in jo le podaljšal. V redu. Se zgodi, se razume.
Ampak drugi gol? Kevin De Bruyne je zabil tako zlahka. Ni. Ker so vsi Belgijci znova tekli za življenje. In pritekli, do priložnosti, do gola in samo potrdili, koliko zmorejo, če se udomačiš v misli, da imaš "samo kot". Saj to so mislili tudi Japonci. "Saj so bili v drugem polčasu boljši od nas," je priznal De Bruyne, "ampak tudi takrat smo imeli svoje priložnosti." Drži. Ko je zabil rezervist Renato Augusto, naj bi imeli znova tekmo. Saj, ja, Brazilija je bila blizu. Ampak samo toliko, da bo tuhtala, kje je izgubila.
Koliko bo potrebno za polfinale?
Lepota pač ni potrebna. Ne potrebujejo je. Niso je prikazali že v skupini, ko so se dajali z Avstralijo in Perujem. Še preden so se v najbolj dolgočasni tekmi odločili, da je remi z Danci pač dovolj. Edini, ki so doslej zmogli 0 : 0. Edini. In to je bilo dovolj. Francija ne igra –- čeprav je to nepošteno do njihove tekme z Argentino. Kar je pa vseeno bila izjema, ki potrjuje pravilo. "Imamo mlajšo ekipo, ki že dalj časa igra skupaj," je pojasnil Didier Deschamps. Tudi Belgijci se že strinjajo, da ni več ekip z opaznimi slabostmi.
Zgodovina očitno ne sodi med te slabosti. Zakaj? Najbolje je to povedal Oscar Tabarez, selektor Urugvaja. "Za državo, kot smo mi, se seveda počutiš slabo, ko pomisliš na zgodovino. Ampak samo tisti, ki ne delajo nič, ne delajo napak," je lekcija, ki morda najbolje podpiše razliko med ekipami, ki gredo v polfinale, in tistimi, ki tuhtajo, kaj bi bilo, če bi bilo.
Gol dneva
Kevin De Bruyne (2 : 0 za Belgijo)
Tvit dneva
(Ne)pomembne številke
0 - Luis Suarez se niti enkrat ni dotaknil žoge v kazenskem prostoru Francije.
3 - Raphael Varane je vse svoje tri gole za Francijo zabil z glavo.
4 - Brazilce je še četrtič zapored na mundialu izločila evropska reprezentanca (Francija 2006, Nizozemska 2010, Nemčija 2014 in Belgija 2018).
7 - Antoine Griezmann je zabil sedem golov na zadnjih šestih tekmah svetovnega in evropskega prvenstva.
23 - Belgija je neporažena že triindvajset tekem (osemnajst zmag, pet remijev). Nobena druga reprezentanca v Rusiji nima takega dosežka.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.