Del Bosque: Tekmeci so vse boljši in vsaka ekipa je na robu neuspeha

V tem so se najbolje znašli Španci, ki so z golom Andresa Inieste v velikem finalu proti Nizozemski tudi postali novi svetovni prvaki. In to prvič. Posamezniki za SP 2010 v šali trdijo, da je nogomet 2010 dobil komunistično obliko - posameznik ne velja nič, kolektiv je vse in odloča o vsem, zagotavlja uspeh. Še nikoli doslej zvezdniki niso tako množično "predčasno" zapuščali svetovnih prvenstev. Kaka, Wayne Rooney, Christiano Ronaldo, Lionel Messi, Franck Ribery in številna druga zveneča imena svetovnega nogometa so že doma v naslonjačih prižigali televizorje, ko se je odločilni del prvenstva šele začel in nihče med omenjenimi ni pokazal svojega sicer dobro znanega širokega nogometnega znanja. Finale Nizozemske in Španije je bil morda le logična posledica novega nogometa. Obe ekipi sta do popolnosti odigrali moštveni nogomet, kateremu so se posamezniki brezkompromisno podredili. Vsi tisti, ki se niso podredili kompaktni igri z jasno delitvijo nalog in idejo za prehod v kolektivni napad, v JAR niso dosegli svojih ciljev. "Tudi mi se moramo razviti in pozabiti na velika imena. Prav mi, ki prihajamo iz nogometno bolj razvitih držav, bi se morali bolje pripraviti na novo situacijo," je nov slog pokomentiral brazilski selektor Carlos Dunga, ki je z Brazilijo v četrtfinalu izpadel proti Nizozemski.

In prav Nizozemska je bila ekipa, ki ji je uspelo po dolgih desetletjih uspešnih posameznikov morda najbolj podrediti svoj zvezdniški napad kolektivni igri in sodelovanju s trdno obrambo, pa čeprav za ceno atraktivnega nogometa. Dobra taktična igra in izpolnjevanje nalog posameznika v kolektivu sta prinesla uspeh. Pogosto so odločale le malenkosti. "Nogomet tukaj je zelo izenačen. Brazilija je izpadla zaradi majhnih napak, tudi Nemčija ... Samo detajli so odločali o napredovanju," je ocenil španski zvezdnik Xavi in laskal tudi tekmecem. Prav vezist Barcelone pa je odličen primer modernega zvezdnika, ki zna svojo vlogo odlično vključiti v ekipo. Morda je ustrezna primerjava Španije s švicarskim teniškim zvezdnikom Rogerjem Federerjem - tehnično perfektna, učinkovita, elegantna in skoraj nepremagljiva. Razlika je, da je Španija koncept vključila v enajsterico, ki je na igrišču. Že dlje se v reprezentančnem nogometu razvija slika, da je na prvem mestu ekipa, kar je pripeljalo do večje izenačenosti v svetovnem vrhu. Na ta način sta Nova Zelandija in Slovaška že v predtekmovanju izločili Italijo, Anglija se je zatresla na tekmi z Alžirijo in reševala minimalno prednost s Slovenijo, brez uspeha so ostali Francozi ... "Tekmeci so vse boljši in vsaka ekipa je na robu neuspeha," je novo razmerje moči opisal španski selektor Vicente del Bosque. Nogomet 2010 vsaj za ogled ni bil vedno lep. Taktika v prvem delu je povprečno število golov potisnila precej navzdol in šele po četrtfinalu se je ta trend nekoliko izboljšal. Morda je v tovrstnem razvoju najbolj izstopala Nemčija, ki je tokrat igrala ne ravno tipično nemško, a tudi 16 golov v nasprotnih mrežah in tretje mesto sta bila stvar kolektiva in taktike. "Moštvo je igralo 'južnjaško'" je netipično nemško igro videl tudi morda največji zvezdnik nemškega nogometa doslej, legendarni Franz Beckenbauer. Na nogometnem zemljevidu je zavladala Evropa. Do četrtfinala je bila s štirimi predstavniki najbolj prepričljiva celina Južna Amerika, a sta se pred prebojem med četverico poslovili velesili Brazilija in Argentina.