Dan na sedežu Uefe: denar, VAR in vse ostalo

Takšne priložnosti ne gre zamuditi. Ljubljana–Zürich, Zürich–Ženeva. Na notranjem letu pride do majhne zamude. Približno 15 minut. Pilot se opraviči. Večkrat. Biti točen je v Švici vrednota. Veliko večja kot v veliki večini drugih držav. Vozniku avtobusa, ki je povabljene novinarje, tokratna skupina je bila s področja nekdanje Jugoslavije, peljal od hotela do sedeža Evropske nogometne zveze, na primer ni bilo najbolj všeč, da minuto pred dogovorjenim odhodom večina še ni bila pripravljena.

Kot si težko pripravljen na vso urejenost, organiziranost, ki jo občutiš ob prihodu v dom evropskega nogometa. Spremstvo od vhoda do konferenčne dvorane, sedeži označeni, vljudnostne fraze, profesionalizem na najvišji ravni. Pozdravi nas predsednik Aleksander Čeferin, vsakega posebej, največ časa v neformalnem pogovoru nameni slovenski sedmi sili. Pristopi tudi vedno nasmejan Zvonimir Boban, njegova desna roka, sicer legendarni vezist AC Milana. "Tu ste, da vam pojasnimo, kaj, kako, zakaj, komu, koliko ..." se je dalo razbrati med vrsticami.

Transparentnost, transparentnost in še enkrat transparentnost

"97 odstotkov vseh prihodkov Uefa vrne nazaj nogometu, le tri odstotke porabi za svoje delovanje," je hiter povzetek uvoda v uradni del, v katerem smo med drugim izvedeli, da zanjo (stalno) dela 724 ljudi, v povprečju so stari 40 let, dobrih 60 odstotkov jih je moškega spola. Nazaj k denarju. Tako s strani (nekaterih) klubov kot (nekaterih) navijačev se na Uefo vršijo pavšalni očitki, da prihodke razporeja krivično oz. netransparentno. Tega se v Nyonu zavedajo, na to v Nyonu odgovarjajo s transparentnostjo. Če bi imeli omenjeni priložnost videti in slišati, kar smo mi, bi bržčas spremenili svoje mnenje. Človek dobi občutek, da se prav za vsak evro ve, kam je šel, komu je bil namenjen. Občutek podkrepljen z dokazi.

Liga prvakov v triletnem ciklu ustvari 3,14 milijarde evrov prihodkov, 64 odstotkov pripade klubom udeležencem

Največ sredstev Uefa zbere prek Evropskega nogometnega prvenstva za moške, ki je na sporedu vsaka štiri leta, in predvsem z Ligo prvakov. Zaradi teh dveh projektov so uspešne tudi Liga Evropa, Konferenčna liga in Liga narodov. Medklic: NZS je z nastopom reprezentance v drugem jakostnem razredu tekmovanja prejela poldrugi milijon evrov, znesek, o katerem bi z igranjem prijateljskih tekem lahko le sanjala. 

Do potankosti so predstavniki Uefa razdelali razvojni program HATTRICK, prek katerega se lahko 55 članic poteguje za sredstva za svoje delovanje, nogometno infrastrukturo, izobraževanja ... Uefa je na primer (so)financirala izgradnjo zdajšnjega sedeža NZS, vključno z Nacionalnim nogometnim centrom na Brdu pri Kranju, v Sloveniji je sodelovala je pri financiranju devetih igrišč z umetno zelenico itd. NZS ima priložnost v obdobju med letoma 2024–2028 načrpati kar 17 milijonov evrov Uefa sredstev. Takšnih možnosti ne ponuja nobena krovna športna organizacija na svetu. 

Kljub temu se pritiski vršijo. Predvsem s strani (nekaterih) klubov, ki so želeli ustanoviti "superligo". In to zelo zgovornemu podatku navkljub: Uefa je v triletnem ciklu Lige prvakov ustvarila 3,14 milijarde evrov prihodkov in kar dve milijardi je razdelila med udeležence tekmovanja. To je kar 64 odstotkov.

Nov format Lige prvakov s sezono 2024/25

"Liga prvakov je bila do sedaj odprto tekmovanje in tako bo tudi ostalo," je predavanje o novem formatu začel Giorgio Marchetti. Zagotovo ga poznate – markanten Italijan je prvi obraz žrebov pod okriljem Uefa. Ni ga človeka, ki bi podrobneje poznal sistem tekmovanj. Liga prvakov bo imela po novem štiri člane več, torej 36. Vsi bodo igrali v eni skupini, ki bo razdeljena na štiri jakostne dele. Vsak klub čakata po dve tekmi z nasprotnikoma iz vsake podskupine, enkrat bo igral doma, enkrat gostoval. 

Osem klubov se bo v osmino finala uvrstilo neposredno, za preostalih osem mest se bodo v končnici udarila moštva, razvrščena med 9. in 24. mestom. Termin tekem bo ostal enak, in sicer 18.45 ter 21.00. Kaj se bo z novim formatom pridobilo? Skoraj vsak večer (igralo se bo tudi ob četrtkih, možno je, da bodo med seboj igrali tudi klubi iz istih držav) bomo imeli več spektakularnih derbijev. Hkrati pa bodo sanje še vedno dovoljene tudi manjšim klubom. 

Še ena pomembna novost – če boš iz skupinskega dela Lige prvakov izpadel, potem po novem ne boš več nadaljeval v Ligi Evropa.

VAR –  sodniki ga obožujejo

Pa smo prišli do Roberta Rosettija, nekdanjega sodnika, ki danes pri Uefa skrbi za delivce pravice, ki delujejo pod njenim okvirjem. Človek kar ne more verjeti, koliko energije in strasti do svojega poklica premore. Njegovo predavanje bi verjetno zanimal najširše množice, posvečeno je bilo predvsem VAR-u (sojenju s pomočjo video tehnologije). 

Ampak najprej – še kako se zaveda, kako javnost prepogosto dojema sodnike, njihove odločitve. Smo se kdaj vprašali, pod kakšnim pritiskom so? Imajo dva nadzornika, eden jih ocenjuje v živo na tekmi, drugi prek malega zaslona. In imajo na milijone "šefov", ljubiteljev nogometa, namreč. In le nekaj sekund, da se odločijo. Od njih se zahteva konsistenca, občutek za igro (v Ligi prvakov je prekinitev manj, kar pomeni, da je  igralnega časa veliko več kot na primer v petih najmočnejših ligah), komunikacijo z igralci, da kar se da veliko odločitev sprejmejo brez, ja, VAR-a.

Tokrat smo se morali v sodnike preleviti novinarji. Ni enostavno. Sledili so si posnetki spornih situacij. Sprejeti odločitev, ali je na primer enajstmetrovka ali ne, v trenutku. Pa potem pregledavanje počasnih posnetkov. Vzelo nam je veliko več časa, kot to vzame profesionalcem. V povprečju na tekmah Lige prvakov pregledovanje traja manj kot dve minuti.   

Obiskali smo tudi VAR-sobo, ki je prav tako na sedežu Uefa. Bili smo prisotni ob tekmah Porto – Atletico Madrid in Bayer Leverkusen – Brugge. Težko si je predstavljati, kakšno stopnjo osredotočenosti morajo imeti sodniki pred ekranom, da lahko sodniku na zelenici sporočijo, da je prišlo do sporne situacije. Istočasno morajo gledati v več ekranov, en je razdeljen na štiri manjše dele. Vrtenje nazaj, komunikacija s sodnikov, spet vrtenje, analiziranje. Medtem ko več milijonov gledalcev čaka na odločitev. Zanimivo, ko igralci izvajajo out (pogosto se zavlačuje, počiva), smo bolj potrpežljivi, pa čeprav se tako "ukrade" tudi več kot sedem minut igralnega časa na tekmo.

Bil je dolg, a zelo poučen dan

V članku je bilo izpostavljeno, kar javnost običajno zanima najbolj. Veliko se še bo. Bodisi na spletu bodisi na malih ekranih bomo v naslednjih tednih predstavili več problematik, s katerimi se spopada Uefa. 

Pomembni so tudi vključenost nekdanjih igralcev v današnji nogomet, pa razvoj ženskega nogometa, fundacija za otroke, trajnost in še bi lahko naštevali. Kompleks ob Ženevskem jezeru, organizacija, ljudje v njej niso tam zaradi sebe. Vsega omenjenega jim ne bi bilo treba delati, pa bi bili njihovi produkti še vedno najbolj priljubljeni. Solidarnost ostaja največja vrednota Uefe.