Cristiano, ploskali so ti, a naši fantje so vsem pokazali, kaj nas čaka v Nemčiji

Vse skupaj se je (vsaj na slovenskih tleh) začelo pred natanko enim letom proti San Marinu. Po zmagi na prvi tekmi kvalifikacij za prihajajoči Euro proti Kazahstanu so se slovenski nogometaši vrnili na domača tla in nadaljevali zmagovit začetek. Takrat se je v Stožice spravilo 10.282 ljubiteljev nogometa, marsikdo med njimi pa resnici na ljubo za karto ni plačal 'odškodnine'.

Poleti je sledila izjemno pomembna tekma proti Danski, po nepričakovanem porazu v gosteh pri Fincih. Na ta obračun je v Stožice priromalo 14.382 navijačev, naslednja tekma proti Severni Irski je privabila manjše število obiskovalcev (12.587). Šele predzadnja domača tekma tega ciklusa proti Finski je skoraj zapolnila Stožice (15.823), ki pa so na odločilnem obračunu doma proti Kazahstanu pokale po šivih. Vstopnic za ta spektakel NZS-ju ni bilo treba dobrosrčno deliti, saj je evforija naroda v senci veličastnega Triglava dosegla vrhunec.

No, tako smo vsaj sklepali. Če smo mislili, da bo v Nemčiji najbolj 'noro', je norost v slovensko prestolnico priletela že prej. Takoj, ko se je v javnosti pojavila informacija, da so se vodilni možje v slovenski reprezentanci dogovorili za prijateljsko tekmo s Portugalci, je bilo jasno, da bo prihod Cristiana Ronalda temperaturo v Ljubljani le še dvignil. Karte za 'zgolj' prijateljski obračun so pošle v pičlih štirih minutah, še hitreje kot za odločilno in najbolj pomembno tekmo slovenske nogometne reprezentance proti Kazahstanu.

To je vendarle bil obračun z reprezentanco, katere del je eden največjih vseh časov, ki je nedavno dosegel že svoj 879. gol v karieri. Za primerjavo, slovenska članska nogometna reprezentanca jih je v vsej svoji zgodovini od prvega obračuna proti leta 1991 dosegla 'zgolj' 366, po sinočnji tekmi je ta številka poskočila na 368. Veličina nogometaša, ki je v svoji karieri osvojil skoraj vse, kar se je osvojiti dalo, je znana slehernemu ljubitelju nogometa. Evforiji po uvrstitvi na Euro navkljub je jasno, da je zanimanje za karte na tem obračunu v veliki meri bilo odvisno predvsem od želje kupcev, da ga vidijo v živo.

Pred začetkom dvoboja v Stožicah je bilo legitimno vprašanje ali navijačem na tribunah Stožic srce poskoči bolj, ko slišijo ime Cristiano Ronaldo, kot imena vseh slovenskih reprezentantov. V zanosu nakupa kart za tekme na Euru in vsesplošne ljubezni do nogometašev, ki so Slovenijo popeljali na prvo veliko tekmovanje po 14 letih, je skoraj greh na to namigovati, a vseeno recimo bobu bob. To domnevo so zbrani navijači potrdili že dobrih 40 minut pred začetkom tekme. Ko so slovenski vratarji in nogometaši stopili na svežo stožensko zelenico, je bil aplavz pričakovano glasen, a popolnoma zanemarljiv v primerjavi s tistim, ki ga je prejela gostujoča reprezentanca in predvsem kdo drug kot Cristiano Ronaldo. Že pred njegovim prihodom so vsi fotoaparati, televizijske kamere in praktično vse oči zbranih v Stožicah bili usmerjeni v hodnik, ki vodi na zelenico. Pogled na tribune je razkril nadpovprečno število transparentov posvečenih zgolj in samo Portugalskemu zvezdniku. Večina s skromno prošnjo: "Mi lahko podariš svoj dres?"

Kljub temu se je v prepolnih Stožicah na začetku bolj redko, potem zgolj občasno pelo slovenske pesmi in spodbujalo slovenske nogometaše. Najprej so se prepolne tribune zahvalile dolgoletnemu slovenskemu reprezentantu, ki je svojo športno pot zaključil z veličastnimi stotimi nastopi v dresu slovenske reprezentance Bojanu Jokiću. Tako je seveda prav in vseeno je kaj je množice privleklo na prijateljsko tekmo nogometne reprezentance, pomembna je zgolj podpora, ki so jo nogometaši na zelenici zagotovo začutili, čeprav lahko upamo, da bo na Euru vseeno bolj bučna. Do začetka Eura jih čaka še 12 tednov in pozitivna energija, ki so jo po novi zmagi v Stožicah znova začutili, bo zagotovo le še dodatna spodbuda za trdo delo v njihovih klubih pred naslednjimi še kako pomembnimi reprezentančnimi obveznostmi.