Čeferin za ESPN: Dovolj imamo politikov, ki kričijo na Uefo

"Spoznal sem, da je svet, ne le nogometni svet, zelo krhek," je legendarnemu Gabrieleju Marcottiju v pogovoru za ESPN zaupal Aleksander Čeferin. Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) je priznal, da je v obdobju pandemije novega koronavirusa  veliko razmišljal tudi o težavah, ki presegajo evropske nogometne zelenice.

"(Pandemija, op. a.) je ustvarila globoko negotovost za vse. Nismo vedeli, kako dolgo bo trajalo. Nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Po drugi strani sem veliko časa preživel z mojo družino, veliko sem telovadil, imel sem čas, da sem razmišljal o svetu. Mar res moramo živeti naša življenja tako hitro? Res moramo vsak dan po nakupih? Res moramo pobiti na stotine milijonov živali, da bi se nahranili?" se je vprašal Čeferin.

Zadnji rok za odločitev glede prisotnosti gledalcev je 9. julij
Grosupeljski pravnik je nadaljeval, da "ne moremo biti večni talci virusa", medtem ko se s sodelavci pripravlja na zaključni turnir letošnje Lige prvakov, ki naj bi ga od 19. avgusta gostila Lizbona, tudi s prenosi na Kanalu A in VOYO. Liga prvakinj in Liga Evropa bosta v podobnem formatu svoj konec dočakali v Španiji in Nemčiji, seveda v primeru, da bodo avgusta epidemiološke razmere to dovoljevale.

"Moramo biti fleksibilni. V naših službah in v naših življenjih. Dobesedno vsakodnevno analiziramo situacijo. Tako bo do 9. julija, nato pa se bomo odločili, če je možno igrati pred omejenim številom gledalcev. To je zadnji rok. Žreb za zaključni del tekmovanja je naslednji dan. A do 9. julija bomo vzpostavili zdravniški protokol in lahko se bomo odločili. Lahko vam povem, da bi se v tem trenutku odločili, da gledalcev ne bo," je nadaljeval Čeferin.

Pri Uefi so seveda ostali tudi brez pričakovanih več kot 2,2 milijarde evrov prihodkov zaradi prestavitve Eura 2020, kar bo pričakovane prihodke znižalo še za nekaj dodatnih sto milijonov evrov. Kljub ogromnim izgubam Čeferin ostaja optimističen, pohvalil pa je tudi medijske partnerje, ki so vse skupaj sprejeli z dobršno mero razumevanja.

'Če bomo pomagali drug drugemu, lahko iz te krize pridemo še močnejši'
"Delamo na ocenjevanju škode. Še vedno ne vemo, če bodo lahko (na zaključnem turnirju Lige prvakov, op. a.) prisotni navijači ali ne. Na srečo pričakujemo, da bo televizijskih gledalcev še več kot običajno, saj bo to dvotedenski dogodek, ki ga bo gledal vsak ljubitelj nogometa. Naši TV-partnerji so bili do nas zelo pošteni. Razumejo, da gre za primer 'force majeure' (višje sile, op. a.). To ni Uefina krivda. To je nekaj, česar ni pričakoval nihče. Smo v istem čolnu, moramo pomagati drug drugemu, če pa bomo to storili, potem lahko iz te krize pridemo še močnejši kot prej," pravi Čeferin.

Pred dvema tednoma je nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) napovedal tudi odločnejši boj proti sistemskemu rasizmu, za ESPN pa je zdaj priznal, da Uefa "mora" storiti še več, ob tem pa opozoril tudi na homofobijo in seksizem. V tem pogledu je ocenil, da tako slabe situacije v Evropi "ne pomni".

Uefa nima policistov, tožilcev in sodnikov
"Jasno je, da moramo storiti več, in tudi bomo. Rasizem, ne le rasizem, tudi homofobija in seksizem, so povezani z družbo, nogomet pa je odsev tega. Smo pod drobnogledom. Imamo veliko navijačev, velikokrat pa ljudje nogomet uporabijo za izražanje njihove idiotske ideologije. Mislim, da Uefa v tej smeri naredi veliko, a kot sem rekel ‒ slogani in kazni niso dovolj. Moramo govoriti z vladami in tistimi, ki pišejo zakone. Dovolj imamo politikov, ki kričijo na Uefo, medtem ko so njihove države polne sistemskega rasizma," je nadaljeval Čeferin.

"Moramo se še bolj poenotiti v tem boju ... Mi pri Uefi nimamo policije, tožilcev ali sodnikov, da bi se s tem spopadli. Moramo delati z vladami. Vidim pripravljenost med mladimi, da se to naredi, a vidim tudi veliko rasističnega, homofobičnega in seksističnega razmišljanja po vsej Evropi, to pa me zelo skrbi. V bistvu bi rekel, da tako slabe situacije v Evropi ne pomnim. Desničarski ekstremizem je v vsakodnevnem vzponu. Bolj, kot so ljudje frustrirani in nezadovoljni, bolj verjamejo v te ideologije. Če ne stopimo skupaj, vsi mi, vključno z vladami in starši, bo to težko ustaviti."

'Trenutni nogomet veliko bolj zanimiv od zaprte lige'
Pomembna naloga Uefe bo v prihodnjih tednih tudi uvedba ukrepov, s katerimi bi ublažili pritisk na klubske blagajne tistih, ki so po zaslužku že pred krizo močno zaostajali za najbogatejšimi. V tem pogledu se je v zadnjih letih omenjala tudi ustanovitev nekakšne "super lige", ki bi združila zgolj najbogatejše kolektive, a po mnenju Čeferina ta pobuda nima prav nobene podpore.

"Finančni fair play je bil zelo uspešen pri doseganju svojega cilja. Evropski klubu so v celoti izgubljali skoraj dve milijardi evrov na leto, v zadnjih dveh letih pa so poslovali z dobičkom. Situacija se je torej spremenila. A zdaj moramo iti od finančnega fair playa do doseganja boljšega tekmovalnega ravnovesja. Poskušamo poiskati načine, da bi klubom omogočili več vlaganja, a v isti sapi zagotovili, da zapostavljeni klubi niso prepuščeni samim sebi. Pogovarjamo se o konkretnih ukrepih, a je še prezgodaj, da bi jih delili. S tem se moramo v prihodnje spopasti drugače, a to še ne pomeni, da tisto, kar smo počeli prej, ni bilo pravilno," opozarja Čeferin.

"Super liga? Naše mnenje je, da imajo ljudje radi nogomet, kakršen je zdaj. Radi vidijo male ekipe, ki igrajo proti večjim ekipam. Opravili smo študije, ki so pokazale, da ljudje ne bi radi gledali spopadov dveh vrhunskih ekip trikrat na mesec. Prepričan sem, da bi bil nogomet, kakršen je zdaj, veliko bolj zanimiv kot denimo zaprta liga. Znamka Lige prvakov je ogromna. Za ustvarjanje nove znamke iz tekmovanja, ki ga sestavljajo samo elitne ekipe, bi potrebovali leta in leta. Nogomet mora biti del družbe. Moramo izobraževati. Moramo razvijati. Tega ne moremo početi, če delujemo le za profit. Pomembno pa je reči, da sta se le dva kluba resno pogovarjala o oblikovanju zaprte super lige. Zdaj celo zanikata, da sta se pogovarjala, a vemo, da sta se. A šlo je le za dva kluba, gibanje ni bilo veliko. Velika večina klubov ve, da se lahko nogomet razvija le tako, da je dostopen vsem. Verjemite mi, da 99 odstotkov klubov, tudi nekaj zelo velikih klubov pri samem vrhu, verjame v to."