Da predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin ni največji privrženec videosistema za pomoč sodnikom ‒ tako imenovanega VAR ‒ je jasno že dlje časa. Grosupeljski pravnik je bil s sodelavci precej zadržan, ko je postalo jasno, da bo VAR po uspešnem svetovnem prvenstvu "debitiral" tudi v najelitnejšem evropskem tekmovanju, Ligi prvakov, kjer skupaj z državnimi prvenstvi, v katerih se pojavlja, vse od prihoda skrbi za številne polemike.
"Če imaš dolg nos, si v prepovedanem položaju," je za britanski časnik Daily Mirror povedal Čeferin. "Poleg tega črte rišejo iz pisarne. Malce subjektivno je karkoli risati, ko pa naj bi bili kriteriji objektivni. Naš predlog je bil, da bi pri prepovedanih položajih obstajal manevrski prostor desetih ali dvajsetih centimetrov. O tem smo se pogovarjali z našimi sodniki. Meni se zdi prav, da ne dosodiš prepovedanega položaja zaradi enega centimetra. Srž pravila je namreč, da ocenjuje, če je oseba s tem v kakršni koli prednosti," je nadaljeval nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije.
'Ničesar ne vemo!'
"Pred dvema tednoma smo imeli na Uefi najboljše svetovne trenerje. Prišli so (Jürgen) Klopp, (Josep) Guardiola, (Massimiliano) Allegri, (Carlo) Ancelotti, (Zinedine) Zidane ... Naš šef sodnikov Roberto Rossetti je pokazal posnetek, na katerem je bilo možno igranje z roko. Vprašal jih je, če menijo, da je roka ali ni. Pol jih je reklo, da je, druga polovica pa, da roke ni. Zdaj pa mi vi povejte, če je pravilo jasno ... Ničesar ne vemo! Na primer možna roka na tekmi Liverpoola in (Manchester) Cityja. Je bila roka ali ne?"
Čeferin je še dodal, da je opazil, da v otoški Premier League sodniki svojih odločitev ne preverjajo na za ta namen pripravljenem zaslonu, medtem ko je v Italiji po njegovih besedah "kaos", ko sodniki posnetke gledajo "uro in pol".
"VAR? Nikoli nisem bil njegov velik privrženec. Zdaj stranski sodniki nikoli sploh ne dvignejo zastavice. Čakajo, čakajo in čakajo ..." je še dodal Čeferin. "Igralci? Oni pa sploh več ne proslavljajo golov, ker morajo počakati VAR ... O pravilu roke pa sem vam že povedal: nihče ne more pojasniti, kaj je roka in kaj ne. Kako dokažeš namero? Sodnik ni psiholog, da bi vedel, če si to storil namenoma ali ne. Sodniki delajo napake. Napake sodnikov so takšne kot napake igralcev. Lahko razglabljamo o nekaterih napakah skozi ves teden, to pa se mi zdi zanimivo. Zdaj pa s tehnologijo nihče ne ve, kdo odloča."
Uefa potrdila kvalifikacijski sistem za SP 2022
Uefa je na zasedanju potrdila kvalifikacijski sistem za svetovno prvenstvo 2022. Iz Evrope bo na mundialu v Katarju igralo 13 reprezentanc, deset bo zmagovalcev kvalifikacijskih skupin, ki bodo uvrščeni neposredno, tri pa bodo prišle iz dodatnih kvalifikacij. V teh dodatnih kvalifikacijah bo igralo deset drugouvrščenih iz kvalifikacijskih skupin ter dva najboljša zmagovalca skupin iz lige narodov 2020/21. Uefa je tudi potrdila, da bo uporabljala sistem VAR v dodatnih kvalifikacijah Lige narodov marca 2020, prav tako pa tudi v kvalifikacijah za SP 2022, a mora slednje potrditi še Mednarodna nogometna zveza (Fifa).
"Igra se spreminja, ampak skrbi nas, da se preveč," je dejal Čeferin po seji IO. "Nogomet potrebuje negotovost, saj igralci delajo napake, sodniki na zelenici pa morajo prevzeti odgovornost. Ne pa neki ljudje, skriti v kombiju ali stavbi, oddaljeni 500 km od stadiona," je nadaljeval prvi mož Uefe in poudaril, da lahko živi s tem, da so sodniki živa bitja, ki delajo napake.
Za jasnejši, hitrejši in manj vpadljiv VAR
"Ampak zdaj, ko tehnologija dela napake, to pa je težava," je povedal Čeferin, ki sicer ni proti VAR, ampak mora ta biti bolj jasen. "Mora biti jasnejši, hitrejši in manj vpadljiv. Toda bo ostal," je še dejal Čeferin, ki ima precej povedati predvsem za odločitve o prepovedanem položaju. Posnetki na ekranih ob pregledu z VAR namreč vodijo do razveljavitve zadetkov, pa čeprav je bil igralec, denimo, le s prstom v prepovedanem položaju
"Tanka je ta črta, nariše jo VAR, kar pomeni, da je subjektivna črta ob objektivnem dejstvu, kar je malce čudno," meni Čeferin. Zmedo povzroča tudi igranje z roko in to, za koliko nazaj naj sodniki pregledujejo morebitne kršitve pravil med tekmo.
Spremembe tudi v Ligi prvakinj
"Ali pregledamo zadnjih pet minut ali zadnjih petnajst? Sodnik v preteklosti ni nikoli dejal, da mora pregledati prekršek, ki se je zgodil sedem minut nazaj. Obenem pa še vedno ne vemo, katero igranje z roko je za prekršek, kdo riše črte, kako debele so ... Veliko vprašanj je pred nami," še pravi Čeferin.
Spremembe pa so doletele tudi Ligo prvakinj. Ta bo od sezone 2021/22 dalje imela tudi skupinski del, v katerem se bo merilo 16 ekip. S spremembami tekmovanja ‒ trženje in TV pravice bodo centralizirane od skupinskega dela dalje (zdaj je le finale) ‒ si želijo podvojiti doseg in vrednost Lige prvakinj. Z novim sistemom, v katerem bo osmino finala zamenjal skupinski del s štirimi skupinami s po štirimi ekipami, bo 20 odstotkov več tekem. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine bosta napredovali v četrtfinale. Pred skupinskim delom pa bosta še dva kroga, v prvem bodo ekipe igrale na mini turnirjih, v drugem pa po eno tekmo doma in v gosteh. Najboljših šest nacionalnih zvez bo prispevalo po tri ekipe, od sedme do 16. pa po dve. Vse druge bodo lahko imele po enega predstavnika.
'Položaj v Evropi je vse bolj napet. To se čuti.'
Sicer pa je moral Čeferin že prej odgovarjati tudi na kritike, češ da Uefa ne naredi dovolj za boj proti rasizmu. Poudaril je, da težave z rasizmom, ki so vse večje, potrebujejo drugačen, močnejši pristop.
"Nisem tako naiven, da bi si mislil, da smo naredili vse, kar lahko in da je vse končano," je dejal v pogovoru za Daily Mirror in priznal, da je podcenjeval, koliko je rasizma v nogometu: "Res je. Položaj v Evropi je vse bolj napet. To se čuti."
Vrnil žogico Borisu Johnsonu
Pri tem je Čeferin ošvrknil politike, posebej pa britanskega premiera Borisa Johnsona, ki je sam kritiziral Uefo zaradi rasističnih izpadov proti določenim angleškim reprezentantom v Bolgariji.
"Ko politik ženske, ki nosijo burko, označi za poštne nabiralnike in potem javno okrca Uefo - ali res odgovoriš na kaj takšnega? Verjamete, da je iskren? Dajte, no," je bil jasen Čeferin.
Slovenija v tretjem bobnu za žreb lige narodov 2020/21
Določili so tudi bobne za žreb skupine Lige narodov 2020/21. Slovenija bo igrala v ligi C, na žrebu, ki bo 3. marca v Amsterdamu, pa bo v tretjem bobnu skupaj z Estonijo, Litvo in Luksemburgom. Vsak od zmagovalcev skupin v ligah B, C in D bo napredoval v ligo višje, zadnjeuvrščeni iz lig A, B in C pa bodo padli v ligo nižje. Tekme bodo med septembrom in novembrom prihodnje leto. V premierni Ligi narodov je Slovenija igrala v ligi C in izpadla v ligo D, a je Uefa pozneje spremenila sestavo lig, tako da je slovenska izbranca vrsta še vedno v ligi C.
Bobni za žreb Lige narodov:
- LIGA A:
boben 1: Portugalska, Nizozemska, Anglija, Švica;
boben 2: Belgija, Francija, Španija, Italija;
boben 3: Bosna in Hercegovina, Ukrajina, Danska, Švedska;
boben 4: Hrvaška, Poljska, Nemčija, Islandija;
- LIGA B:
boben 1: Rusija, Avstrija, Wales, Češka;
boben 2: Škotska, Norveška, Srbija, Finska;
boben 3: Slovaška, Turčija, Irska, Severna Irska;
boben 4: Bolgarija, Izrael, Madžarska, Romunija;
- LIGA C:
boben 1: Grčija, Albanija, Črna gora, Gruzija;
boben 2: Severna Makedonija, Kosovo, Belorusija, Ciper;
boben 3: Estonija, Slovenija, Litva, Luksemburg;
boben 4: Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Moldavija;
- LIGA D:
boben 1: Gibraltar, Ferski otoki, Latvija, Lihtenštajn;
boben 2: Andora, Malta, San Marino.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.