Čeferin v Rim po nov mandat na čelu evropskega nogometa

Aleksandra Čeferina je za drugi mandat na mestu predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) 21. avgusta predlagala Nogometna zveza Slovenije (NZS) skupaj s še sedmimi evropskimi nogometnimi zvezami. V nadaljevanju so mu podporo javno izrekle še številne druge zveze, tudi vplivni nogometni zvezi Francije in Nemčije. Dve leti in pol po njegovem bliskovitem vzponu na vrh evropskega nogometa, ki je za marsikatere dolgoletne evropske nogometne funkcionarje predstavljal velik pretres, 51-letni odvetnik tako uživa široko podporo na poti do novega mandata.

V njem želi nadaljevati nekatere ključne začete projekte, med drugim širitev in prenovo evropskih klubskih tekmovanj ter druge ukrepe za zagotavljanje bolj enakomerne finančne moči klubov in enotnosti evropskega nogometa, ki ga označuje za največjo evropsko gospodarsko panogo. Čeferin se je na čelo evropskega nogometa povzpel septembra 2016 na izrednem kongresu v Atenah, kjer ga je 55 evropskih zvez, članic Uefe, izvolilo za naslednika Michela Platinija. Slednjega so na polovici mandata odnesle korupcijske afere, ki so močno zamajale tako evropsko kot tudi krovno svetovno zvezo.

Njegov prihod na Uefo znanilec sprememb
Takratni predsednik NZS je v tistem obdobju veljal za manj znanega v svetu nogometa, kar se je izkazalo za pomemben adut v času, ko so v evropskem nogometu predvsem iskali nove obraze za povrnitev ugleda. S podporo predvsem srednje velikih in manjših zvez je hitro postal vodilni kandidat, na volitvah pa je na koncu prepričljivo, z 42 glasovi, premagal protikandidata, Nizozemca Michaela van Praaga, ki je dobil 13 glasov.

Večina nacionalnih zvez je s tem dala jasen signal, da si želi spremembe v Uefi. A izvolitev Čeferina ni bila vsem po godu, še posebej starejši gardi funkcionarjev v organizaciji z več kot štirimi milijardami evrov letnih prihodkov. Zato je bilo okoli njegovega prihoda v Nyon na začetku tudi nemalo dvomljivcev. A s pristopom vodje s človeškim obrazom in pripravljenostjo iskati kompromise s ključnimi deležniki o glavnih izzivih evropskega nogometa je hitro prepričal tudi mnoge izmed teh. Od njegovega prihoda v Nyon so tako programski ukrepi redno deležni soglasne podpore nacionalnih zvez.

Denarja vedno več, a vedno bolj v rokah elite
V ospredju njegovega prvega mandata je bilo iskanje rešitev za porušeno finančno ravnotežje v evropskem nogometu, kar ostaja prednostna naloga tudi za drugi mandat. Čeprav je denarja vse več, tudi Uefa bo kmalu presegla pet milijard evrov letnih prihodkov, je ta vse bolj zbran okoli peščice največjih klubov. Glavni izziv tako ostaja prepričati najbogatejše, da se v skupno dobro nogometa odrečejo želji po kovanju vse večjih dobičkov, ob tem pa jih vendarle toliko zadovoljiti, da ne bi razmišljali o resni konkurenci krovni evropski nogometni zvezi.

Pomembno zmago v tej smeri je Čeferin zabeležil novembra, ko sta skupaj s predsednikom Evropskega združenja klubov (Eca) Andreo Agnellijem potrdila željo po enotnem razvoju evropskega nogometa in zanikala možnost o oblikovanju odpadniške zasebne lige najbogatejših klubov pod imenom superliga, kot alternativi za ligo prvakov. Med obiskom Evropske komisije sta predstavila skupno namero Uefe in Ece, da nadaljujeta sodelovanje pri trajnostnem razvoju evropskega nogometa. Tako naj bi se Uefa in Eca že začela pogovarjati tudi o sodelovanju po letu 2024, ko se iztečejo obstoječi dogovori o obliki evropskih tekmovanj.

Odprta 'fronta' s Fifo
A na vidiku je nov pomemben preizkus trdnosti: gre za domnevno kršitev tako imenovanega finančnega fair playa klubskih velikanov PSG in Manchester Cityja. Pomembna prelomnica pri tem pa bi lahko bil že sam kongres Uefe, saj je Eca za enega od dveh svojih članov v izvršnem odboru Uefe potrdila predsednika PSG Naserja Al-Kelaifija. Odločitev mora ratificirati še kongres, a predlog je za mnoge sporen. Proti njemu se je med drugim javno izrekel predsednik španske la lige Javier Tebas, ki je pozval delegate, naj glasujejo proti Al-Kelaifijevi kandidaturi, saj bi s svojo prisotnostjo v izvršnem odboru lahko vplival na potek preiskave.

Enotnost evropskega nogometa pa je pomembna tudi ob vse bolj številčnih načrtih svetovne nogometne organizacije Fife za povečanje prihodkov, ki so mnogokrat v navskrižju z interesi Uefe. Evropa namreč ostaja motor svetovnega nogometa, Fifa pa išče načine, kako zmanjšati finančni zaostanek do največje celinske zveze. Med predlogi Fife so tako klubsko svetovno prvenstvo, ki bi lahko vplivalo na koledar evropskih tekmovanj, in širitev svetovnega prvenstva na 48 ekip. Slednje bi zagotavljalo več mest za reprezentance z drugih celin ter tako šlo na račun evropskega nogometa, ki rezultatsko prednjači.

Iskanje kompromisov s Fifo in njenim predsednikom Giannijem Infantinom bo tako ostala ključna naloga Čeferina tudi v drugem mandatu. Kot je dejal v intervjuju za STA pred slabim letom dni, je njegova naloga, da se čim bolje bori za evropski nogomet. Poleg volitev predsednika bodo na kongresu v Rimu delegati Uefe opravili še volitve osmih članov izvršnega odbora: tega sestavlja predsednik Uefe in 16 njenih članov ter po dva člana Ece in en član evropskih lig. Za osem odprtih mest Uefe se poteguje 11 kandidatov, od tega pet sedanjih članov. Delegati pa bodo potrjevali tudi letno poročilo za preteklo leto in predstavnike Uefe v svetu Fife ter ratificirali odločitev Ece o njenem članu izvršnega odbora.