'Vojna na Balkanu je preprečila Šukerjev prihod k Crveni zvezdi'

Dragan Džajić je pri tem seveda mislil na Crveno zvezdo, v dresu katere se je proslavil že kot aktivni nogometaš, kasneje pa se je v vlogi športnega direktorja v sodelovanju s trenerjem Ljubomirjem "Ljupkom" Petrovićem podpisal pod največji uspeh v zgodovini slavnega kluba iz srbske prestolnice.

Rdeče-beli so leta 1991 v znamenitem finalu tedanjega Pokala prvakov v Bariju po izvajanju enajstmetrovk premagali francoski Olimpique iz Marseilla in osvojili naslov evropskih klubskih prvakov. Po Džajićevih besedah bi moral biti Bari šele začetek prevlade Crvene zvezde v evropskem nogometnem prostoru. "Zelo dolgo smo gradili moštvo, ki je ob robu razpada nekdanje skupne države unovčilo svoj razkošen talent. Imeli smo jasno začrtane cilje za obdobje po osvojitvi naslova v Bariju, tudi že dogovorjen prestop Davorja Šukerja iz zagrebškega Dinama, a nato je izbrunila vojna na Balkanu," se neprijetnih dogodkov iz preteklosti spominja danes 78-letni Džajić in nadaljuje:

"Če vojne na območju nekdanje Jugoslavije ne bi bilo, bi Crvena zvezda še nekaj let prevladovala v Evropi. Tako dobro moštvo smo imeli in prepričan sem, da je vojna najbolj prizadela prav Crveno zvezdo, ki je z eksodusom najboljših posameznikov praktično čez noč razprodala celotno zasedbo iz nepozabnega Barija."

Aktualni predsednik Srbske nogometne zveze poudarja, da so v šampionski generaciji rdeče-belih vladali izjemni prijateljski odnosi. "Poglejte, trofejo v Bariju nam je prinesel Makedonec Darko Pančev, v ekipi smo imeli fantastičnega Hrvata Roberta Prosinečkega, pa genija nad geniji: Črnogorca Dejana Savićevića in tudi neumornega "delavca" v zvezni vrsti Refika Šabanadžovića iz Bosne in Hercegovine. Nihče se ni ukvarjal z vprašanjem nacionalnosti nogometašev, bili smo kot ena velika družina, zato pa je tudi prišel največji uspeh v zgodovini kluba. Še danes ne morem preboleti tega, da se je leta 1991 zgodilo to, kar se je," je pogovor za AFP zaključil Džajić.