Brez agenta do nove pogodbe s sanjami o reprezentanci

Tam, kjer se je vse začelo

24-letnik iz prestolnice je v Celju praktično odrasel tako v nogometnem kot tudi človeškem smislu, saj se je v knežje mesto preselil še pred dopolnjenim 18. letom in debitiral v Prvi ligi, kjer je v skoraj petih letih pri rumeno-modrih z vmesno posojo k moskovskemu Himkiju zbral več kot 100 nastopov. Povratek v mesto ob Savinji je tudi zanj nekaj posebnega, a nekdanji kapetan naše mlade reprezentance je po zahtevnem obdobju osredotočen le nase in na svojo ekipo.

Dušan, dobrodošli v domovini, najbrž v teh dneh telefon zvoni še nekoliko bolj pogosto kot sicer, kar se tiče Jagiellonie, se iz prizme slovenskih medijev vse vrti okoli vas.

Najprej hvala za obisk. Vsekakor se počutim drugače, vse je drugače s tega vidika. Že pred prihodom v Rimske Toplice sem vedel, da bo tako, saj bo tekmo s Celjem obiskala moja družina ter nekaj ljudi, ki so mi blizu, in sem urejal še neke stvari glede vstopnic. Tukaj sem preživel toliko časa, da imam tudi v zasebnem življenju nekaj prijateljev iz Celja in lepo jih bo znova videti. Kar se tiče medijske pozornosti, me ne moti. Nisem nekdo, ki bi se želel izpostavljati, z veseljem pa spregovorim v maternem jeziku s predstavniki medijev, ki sem jih še pred skoraj dvema letoma videval na tedenski bazi, ko sem nastopal za Celje. Tekmo sicer jemljem kot vsako drugo.

Tudi v klubu so prepoznali priložnost, da se pri nas malce več kot sicer govori o gostujoči ekipi, kako je to videti?

Jasno, pri Jagielloniji vedo, kako se stvarem streže. Že preden smo pripotovali v Slovenijo, so mi dali vedeti, da bom zadolžen za večino medijskih aktivnosti. Ampak tako pač je, jaz razumem ljudi, ki so v klubu zadolženi za to, in jim skušam pomagati, če le lahko. Vse je na top nivoju.

Za vami sta skoraj dve leti v Bialystoku, ko ste prišli, ste redno igrali, v minuli sezoni je bilo malce drugače, a osvojili ste naslov, v zadnjem času pa se je marsikaj spremenilo, kaj točno?

Da, ob prestopu sem nemudoma dobil priložnost za igro, a imeli smo rezultatsko krizo, nič nam ni šlo po načrtu, skoraj bi rekel, da smo se borili za obstanek in prišlo je do menjave trenerja. Ekipo je prevzel zdajšnji trener Adrian Siemieniec, pod katerim je šlo vse le še navzgor. Moje predstave v tistem času niso bile idealne, če sem povsem pošten, in preselil sem se na klop. Tudi ob začetku minule sezone sem dobil nekaj priložnosti, a ob slabših rezultatih je prišlo do rotacij, tako da se nisem ravno naigral, je pa res, da je bilo vse to ob osvojitvi naslova v Ekstraklasi pozabljeno. Zadeve so se spremenile pred približno dvema mesecema, nekajkrat sem začel v prvi postavi, nato pa sem odigral 90 minut na Parknu, ko smo šokirali Kobenhavn v Konferenčni ligi. Takoj po tem se je proti Legiji pred reprezentančno pavzo na žalost poškodoval Mateusz Skrzypczak in odtlej pa vse do danes sem bil praktično standarden v prvi postavi. Mati (Mateusz Skrzypczak, op. a.) se je zdaj vrnil in spet sledi borba za minute, a to me zdaj ne skrbi tako zelo, najpomembneje je, da sem klubu in navijačem pokazal, da zmorem igrati na tem nivoju iz tedna v teden. 

Precej bolje ste se znašli na svojem osnovnem položaju osrednjega branilca, pri Jagielloniji ste namreč igrali tudi na boku, kajne?

Igram tam, kamor me šef postavi, in vselej dajem vse od sebe. Drugi bodo ocenjevali, kje bolj pomagam ekipi, meni je pomembno le, da sem na zelenici in da nam gre dobro.

Pred tednom dni ste podaljšali sodelovanje s poljskim prvakom do leta 2027 z možnostjo podaljšanja še za eno leto. Je res, da je šlo vse to mimo brez nogometnega agenta?

To je najbrž zame največja mala zmaga. Želel sem ostati pri "Jagi" in to sem si priboril na igrišču. Res je, iztekla se je moja pogodba z agentom in zato sem se v klubu za podaljšanje dogovarjal sam, kar v današnjem nogometu ni nekaj običajnega, ampak sam sem zadovoljen s tem, kar smo podpisali. Še naprej želim pomagati ekipi in napredovati iz dneva v dan, kar mi omogoča močna liga in vrhunski pogoji v Bialystoku.

Kako se sicer počutite v bližini beloruske meje v 10. največjem mestu na Poljskem?

Nimam pripomb, res je vse super. Ljudje so prijazni, Bialystok kot mesto je zelo urejeno, enako lahko trdim za Poljsko nasploh. Na obisku so pogosto tudi prijatelji in družina, ki se jim okolje prav tako zdi imenitno. Ne samo mesto, tudi klub je izredno urejen, navijačev ne manjka, Jagiellonia živi pravljico in privilegij je živeti ter igrati na vzhodu Poljske.

Glede na pečat, ki ste ga pustili pri mladi reprezentanci kot kapetan, in glede na dobre igre na Poljskem v zadnjem času, je upravičeno vprašanje, če ste kaj razmišljali o morebitnem klicu selektorja Matjaža Keka, ki je imel v obrambi zaradi določenih poškodb precej preglavic to jesen?

No, najprej bi ob tej priložnosti rad čestital A reprezentanci za nepozabne rezultate v tem letu in hkrati tudi mladi reprezentanci ter mojemu nekdanjemu selektorju Milenku Ačimoviću za uvrstitev na Euro. Sam razmišljam le o stvareh, na katere imam vpliv, in v nogometu šteje tisto, kar pokažeš na zelenici. Seveda so moje sanje nastopiti za Slovenijo. To so sanje, vse ostalo v moji karieri so cilji, ampak ne posvečam preveč pozornosti temu. Če sem ali če bom dovolj dober, bodo to opazili tisti, ki odločajo in ki prevzemajo odgovornost, na meni je, da trdo delam in čakam na priložnost.

Pogosto spremljate razmere na slovenski sceni?

Absolutno, tekme reprezentance so tako ali tako nekaj, kar spremljam že, od kar pomnim, rad si pogledam tekme Celja, za katerega navijam v domači ligi, pohvale pa gredo tudi ljubljanski Olimpiji zlasti za nastope na mednarodni sceni. Upam, da se prihodnjo sezono obema letošnjima predstavnikoma pridruži še Maribor, to so vse dobre stvari za naš nogomet.