Belgijski čudežni deček se pri 24 letih bori za kariero

Charly Musonda Jr. je gotovo ime, ki je nogometnim privržencem vsaj malce znano. Dolgoletni član londonskega Chelseaja je sicer v zadnjem desetletju kot posojen nogometaš igral na različnih koncih Evrope, a je gole zabijal tudi v dresu kluba s stadiona Stamford Bridge. Belgijski talent se je Chelseajevi ekipi do 18 let priključil pred dobrimi osmimi leti, ko se ga je še držala oznaka talenta generacije 1996, v katero prištevamo tudi Leroya Saneja, Tima Wernerja, Dele Allija, Fabiana Ruiza, Benjamina Pavarda, Jamesa Maddisona, Marca Asensia, Bena Chillwella, Juliana Brandta, Adamo Traoreja, Dioga Joto, Mikela Merina, Danija Ceballosa ...

Vsem omenjenim je tako ali drugače že uspelo opozoriti nase na najvišji ravni, medtem ko so Musondo Jr. od leta 2016 povsem ustavile težave s kolenom. Najprej so ga pestile zgolj bolečine in na posojah pri Real Betisu in glasgowskem Celticu se ni izkazal, nato pa je leta 2018 pri Vitesseju sledila še prva težja poškodba, strgane križne vezi, zdravniki pa so mu odkrito dejali, da ima le še 20 odstotkov možnosti za povratek na zelenice. Svoje naporne poti do popolnega okrevanja se je dotaknil v čustvenem zapisu na Instagramu, kjer je napovedal, da bo po novi poškodbi križnih vezi storil vse, da po 16. avgustu 2019 spet zaigra.

'Tako zelo pogrešam nogomet'
"Štiri leta so minila, odkar sem odigral dve zaporedni profesionalni tekmi, tri leta od zadnje tekme za moj klub, dve leti od teh štirih pa sem imel poškodovane križne kolenske vezi. Samo zlomljeno srce in bolečine v srcu. Zdravniki so mi dejali, da bo operacija po tako dolgem premoru zame pomenila konec, da bo nemogoče preplezati to goro, to so bile točne besede," je zapisal Musonda Jr.

"Tako zelo pogrešam nogomet, a to je še najmanj, kar lahko rečem, delam vse, da bi spet igral, vsem otrokom, ki imajo sanje in so poškodovani ali pa preživljajo ogromna razočaranja, sporočam – ne predajte se! Še naprej bom vsak dan plezal na goro, ki je ni mogoče preplezati, da bi nekega dne spet tekel z nogometno žogo, ker ni boljšega občutka, kot ko se pomeriš z nekom in se počutiš živega. Dokler ne pride tisti dan, bom še naprej treniral in verjel v nemogoč povratek, ker se pri največjih povratkih vedno zdi, kot da ni poti nazaj, takrat pa se moramo močno potruditi in povedati to zgodbo, ne pa umreti v njej. #ThisIsMyStory (to je moja zgodba, op. a.) o tem, kako še naprej treniram in ostajam pripravljen, kljub črnogledim napovedim, da se bom nekega dne vrnil," še dodaja nogometaš, ki je s sledilci delil tudi nekaj posnetkov treninga v Dubaju.