To so glavni poudarki slovenske nogometne jeseni, ki se je zaradi snežnih padavin končala teden dni prej, kot je bilo načrtovano.
Po 18. odigranih krogih večjih presenečenj praktično ni, čeprav je bilo pričakovati, da bo Olimpija zaradi napornega ritma Maribora vendarle v boljšem položaju. Toda Mariborčani so spet izkoristili vse prednosti, ki jih premorejo v primerjavi s konkurenco. Predvsem so vnovič dokazali, da so najbolj tekmovalno moštvo, da imajo največ izkušenj, da jih krasita taktična disciplina in potrpežljivost, ko je treba tudi predrznost in neomajna vera v vse, kar počnejo. Vse poteze so skrbno premišljene, njihove ideje imajo rep in glavo, širok in izkušen igralski kader pa je – kakor se je izkazalo – za trenutne razmere v slovenskem nogometu bolj pomemben kot moštvo z 'okrepitvami po okrepitvah', kakršnega ima Olimpija. Pri Ljubljančanih so nekatere zveneče okrepitve pogosto obsedele na klopi ali bile celo na tribunah. Zeleno-beli so v zadnjem obdobju popustili, učinkovitost je bila skromna, trener Igor Bišćan pa kljub temu prav dosti ni menjal oziroma je vztrajal s sistemom, ki je njegovo ekipo dolgo držal na vrhu lestvice. Kar se sistema in prilagodljivosti razmeram tiče, je Darko Milanič reagiral povsem drugače. Tudi od tod razlika, ki je sicer majhna, a moramo vedeti, da naj bi bili Mariborčani v nadaljevanju še bolj zanesljivi, saj se bodo posvečali izključno državnemu prvenstvu.
Za opazovalce je najpomembneje, da prvenstvo ni odločeno in bo boj za lovoriko neizprosen. Pričakovati je bilo, da bi se lahko vanj vključili tudi Domžalčani, ki pa so morali plačati davek na odlične evropske predstave, po katerih so padli v krizo, iz katere so se pobrali šele prejšnji mesec in v zadnjem jesenskem krogu prišli na mesto, ki jim ga mnogi pripisujejo. Vseeno pa ostajajo daleč za vodilnim dvojcem, ki se zanje zdi nedosegljiv.
Od četrtega mesta naprej je precejšnja gneča
Četrtouvrščeni Rudar je dolgo veljal za najprijetnejše presenečenje jeseni, sploh če vemo, s koliko finančnimi težavami se ukvarjajo v Šaleški dolini. Ampak prav zaradi pomanjkanja denarja je zmanjkalo tudi prave volje ob koncu tekmovanja. Vseeno Velenjčanov nikakor ne gre odpisati. Konkurenčna naj bi bila vsaj še Celje in Gorica. To sta kluba, ki morda še utegneta ogrožati tretjeuvrščene Domžale. Celjani so se dvigovali, Novogoričani padali. Pri prvih je bilo jasno, da bodo rezultati slej ko prej prišli, trener Dušan Kosič je verjel v moštvo in obratno. V Gorici pa se je 'vrtnicam' v sklepnem delu polsezone tako rekoč vse obrnilo proti njim, za nameček jim je nekajkrat primanjkovalo tudi sreče, bentili so zaradi nekaterih sodniških odločitev … Zima jim bo prišla še kako prav, da se zberejo in v pomlad krenejo bolje razpoloženi.
Boj za obstanek bo sila zanimiv. Na srečo Aluminija, Krškega in Triglava je v ligi tudi Ankaran Hrvatini. Obstanek Primorcev v prvi ligi bi bil pravi čudež, saj so v vseh pogledih v primerjavi z ostalimi v izgubljenem položaju. Zato se bodo prej omenjene tri ekipe med seboj borile, da bi se izognile predzadnjemu mestu, ki pelje v kvalifikacije za obstanek med elito. Gre za izenačene ekipe, med katerimi bi moral biti kranjski adut domač igralski kader, čeprav ni izključeno, da bodo tako v Kidričevem kot v Krškem tvegali z novimi nakupi v želji, da bi se obdržali na želenih položajih. Deja vu! Vseeno upam, da so se vendarle kaj naučili iz primerov propadlih klubov v številnih nogometnih okoljih v Sloveniji.
Premor pred pomladjo bo dolg in odločilen za razplet prvenstva, uvodni krogi prihodnje leto pa bržkone ključni za izhodišča pred zadnjo četrtino. Vnovič bomo dobili dokaz, kako pomembna je preudarnost vodilnih mož klubov in njihova vizija. Torej je jasno, kako se morajo odzvati tisti, ki niso v položajih, kakršne bi si želeli oziroma so si zamislili pred začetkom prvenstva.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.